Ta najmlajši srez dravske banovine se je razvil tako, da so 1927 ustanovili v Škofji Loki za z. polovico velikega kranjskega sreza ekspozituro, ji 1932 povečali stvarno pristojnost in jo 1936 napravili neodvisno. Okraj meri 476 km2 in že zdaj kaže življenja zmožno upravno in gospodarsko celoto v porečju reke Sore[1]. Z osamosvojitvijo je oživela enota loškega gospostva, ki je bila od sekularizacije 1803 preveč zapostavljena. Vendar ozemlje v novem okraju ni več zemljepisna celota, ker mu je odpadlo razen pasu ob Savi zlasti še povirje Poljanske Sore. Občina Žiri, ki zavzema ta prostor, je bila do 1918 v idrijskem okraju, nato so jo pridelili pod Logatec, ker je bil kranjski okraj že prevelik. Zdaj je razmerje spremenjeno in bi z dodelitvijo Žirov v škofjeloški okraj bil razbremenjen predolgi logaški okraj, izboljšana in okrepljena pa nova upravna enota, ki bi združila vse porečje Sore. Odstraniti je treba tudi nesmiselno enklavo pri Javorjevem dolu; ta kraj, ki spada pod Žiri in okraj Logatec, je obkrožen od treh strani s škofjeloškim okrajem, od četrte pa z drž. mejo. Povsod drugod je okrajna meja urejena po zemljepisnih vidikih, ki se v veliki meri krijejo z zgodovinsko enoto loškega gospostva. Na s. strani sega okraj v gorato obrobje Jelovice, se drži razvodnice med Savo in Soro, razen v področju Nemiljščice, kjer se v smislu kolonizacije pomakne na savsko stran. Meja na Sorškem polju je utemeljena zgodovinsko, vendar ne v nasprotju z zemljepisnim stališčem; ob j. razvodnici Poljanščice se obe načeli dobro krijeta, samo na jz. ne, kjer je potrebna nova razmejitev; zdaj gre tod meja ob razvodju Sovodnjice. Le petina sveta pripada ravnemu Sorškemu polju in njegovemu valovitemu robu ob Žabnici in Suhi. Ostalo je močno razgibano, srednje visoko predgorje Julijskih Alp, ki mu gre posili skupno ime Škofjeloškega pogorja. Vrhovi na robu Jelovice so namreč naravni podaljšek bohinjskega gorskega grebena in planot v vznožju Triglavske skupine (Travh 1549 m, Kačji rob 1540 m, Ratitovec 1672 m, Kotlič za Dražgoško goro 1410 m), Južni so vraščeni v Polhograjske dolomite in Idrijsko gričevje (Tošč 1021 m, Pasja ravan 1030 m, Goli vrh 961 m, Koprivnik 918 m). Osrednji del, pravo Škofjeloško pogorje je pretrgala Selška Sora, pa tudi dotoki Poljanske, v več gmot z močno razraščenimi slemeni in brdi. Predstavljajo ga odrastki Blegoša (1562 m), ki se prožijo na jv. in z. zlasti pa v zaviti črti na v. (Koprivnik 1389 m, Mladi vrh 1370 m, Stari vrh 1205 m, Gabrška gora 963 m, Lubnik 1024 m); na 1. bregu Selščice se nadaljuje osrednji greben še v Lavtarskem vrhu (823 m) in Sv. Mohorju (948 m). Bolj kot gorske vrste, veže ozemlje med seboj vodovje reke Sore, ki ima ob združitvi Poljanske in Selške Sore v Škofji Loki močno hidrografsko središče. Poljanščica in Selščica imata močno razvite dotoke, ki zbirajo vodovje v širokih povirjih, iztekajo pa se redno v tesnih dolinskih grlih. Tako kot potoki se večkrat zoži Selška Sora, v manjši meri tudi Poljanska, ki pa ima širše stranske zbiralne kotliče (Žiri, Javorje). V večjih razdobjih nastopajo v dolinah hude poplave. Razmere se zboljšajo šele .v ravnini, kjer mnogo padavin použije pesek; Sora si je tu izdolbla globljo strugo, zato stranski dotoki z leve radi usihajo. Kraško vodovje je omejeno na neznaten obseg ob okrajnih mejah.
Geološko leži okraj ob robu Gorenjske kotline, kjer se končuje litijska karbonska antiklinala in se začenjajo Julijske Alpe. Ker se je Gorenjska kotlina v zgodnjem terciaru pogreznila, so geološke plasti po starosti razvrščene tako, da prihajamo iz kotline v vedno starejše plasti, od oligocena čez triadne školjkovite apnence in skrilavce do karbonskih skrilavcev. Najstarejše tvorbe na tem ozemlju so staro paleozojski sericitovi skrilavci in drobniki z diabazovim grohom. Razširjeni so pri Selcih in okrog Blegoša. Točne starosti jim še ni bilo mogoče določiti. Po obliki so podobni silurskim skrilavcem na Jezerskem. Tem slede karbonski Skrilavci, ki so zelo razširjeni na 1. bregu Poljanske Sore od Hotavelj do Zminca pri Škofji Loki; na s. segajo čez Selško dolino skoraj do Sv. Jošta. Na d. bregu Poljanske Sore se razteza karbon na široko proti Ljubljani, le na j. in na s. strani ga prekriva vrsta triadnih plasti. Pri Gorenji vasi in s. od Lučin leže na plasteh gornje triade krpe karbona, ki so preostale od večjega narinjenega krova. Zelo razširjeni so tudi rdeči permski skrilavci, ki segajo v širokem pasu od Fužin pri Trati do Smrečja pri Podlipi; ti obdajajo tudi triadni obrobni pas pri Škofji Loki od j. in z.
Od triade imamo zastopane vse horizonte od werfenskih skrilavcev do glavnega dolomita, oz. dachsteinskega apnenca; prevladujejo pa školjkoviti in kasianski apnenci. Pri Škofji Loki so razviti ob robu kotline predvsem školjkoviti apnenci in skrilavci; werfenskih slojev je le malo, kakor pri Gabrovu in pri Križni gori blizu Praprotnega. Ob prelomu, ki poteka med Gorenjo vasjo in Podlipo, prevladujejo na v. pestro barvni rabeljski, na zahodu pa karbonski in permski skrilavci. Glavni dolomit se pojavlja na z. od Hotavelj, na .Blegošu, Galenskem vrhu in s. od Leskovice kot geološko okno, ki ga je denudacija razkrila izpod narinjenega karbona. Vrhovi: Koprivnik, Mladi in Stari vrh so preostanki triade, ki leži pravilno na narinjenem paleoziku. Sestavljeni so iz werfena in školjkovitega apnenca. Z. od Selc in Železnikov oklepa gornje riadni apnenec ozek pas gornjih jurskih skrilavcev, ki so po obliki zelo podobni karbonskim. Ti skrilavci se proti z. tako razširijo, da segajo od severnega pobočja Porezna do j. pobočja Možica. Terciarni oligocenski konglomerat in lapor dobimo med Škofjo Loko in Srednjim Bitnjam. V večji množini so ohranjene diluvialne terase. Te pokrivajo obširno polje v. od Škofje Loke, manj jih je ob Gorenji vasi.
V tektonskem oziru je ozemlje zelo porušeno. Dinarski podolžni in prečni prelomi ga delijo na več delov. Poleg tega so narinjeni veliki deli starejših plasti na mlajše. Skoraj vse ozemlje prekriva ogromna karbonsko permska plošča, izpod katere so prišli na več mestih na dan gornji deli triade (n. pr. Blegoš in vsa triada na jv. od Poljan). Znani prelom Ljubljana Karlovac se nadaljuje na sz. čez Škofjo Loko in Selca dalje v Alpe. Ob tem prelomu in ob črti Škofja Loka Kranj se je pogreznil z. del Gorenjske kotline. Prvi črti vzporedna je smer Trata Horjul; ob njej je narinjen paleozoik na v. ležečo triado, podobno kakor ob Poljanski Sori proti j. Karbonske plasti, ki ležijo na gornji triadi pri Poljanah in s. od Lučin, so le denudacijski preostanki krova.
V vsem področju vlada planinsko podnebje, ki je radi bližine morja sicer manj ostro, pa bolj vlažno kot v osrednjem in v. Gorenjskem. Glede toplinskih razmer v okraju smo navezani le na primerjanje s sosednimi kraji. Za v. ravninski pas moremo računati blizu 9° C letne topline, nekaj več kot v Kranju (8.6°). Razpored topline je podoben kot v Ljubljani; le julijska temperatura je nekaj višja, enako tudi letno kolebanje topline (okoli 20° C). Izjemno ugodnost uživa zatišna uleknina v sovodenjskem prostoru okrog Škofje Loke, kjer so nekdaj gojili vinsko trto. Ostali svet ima radi svoje višine hladnejše podnebje, beleži pa zopet v zavarovanih prisojnih kotličih mnogo več toplote kot v osojnih in s. vetrovom izpostavljenih področij. Najbolj se to pozna v Selški dolini, kjer je desna stran občutno prizadeta z močno snežno odejo in pozno letino, leva pa ima njive v izrednih višinah (blizu 1200 m). Poljanska dolina je toplejša, .ker je obrnjena na jz. in ima bolj enakomerno razvrstitev slemen. V j. polovici okraja je tudi po gričih tako toplo, da uspevata kostanj in ajda, ki drugod v gorah ne obrodita, razen v prisojnih bregovih. Velike so tudi razlike v padavinah, ki se od 3000 mm na sz. gorskem robu, znižajo do pod 1500 mm letno na v. Gorski blok med Idrijo in Julijskimi Alpami je močan vodni kondenzator, ker odtod v smeri na morje ni višjih gorskih pregraj. Osrednje višine, pa tudi glavni deli obeh dolin, dobe okrog 2m letnih padavin. Škofja Loka jih ima zopet manj, ker leži na padajoči strani vetrov; njen povpreček je okrog 1450mm, ima pa več deževnih dni v letu kot. Meglo poznajo v majhni meri doline, višine pa dobivajo mnogo sonca. Pomladna in Jesenska zmrzlina redno sadežev ne ogroža. Razpored padavin po letnih časih se ne loči od ostale Gorenjske. V celoti so podnebne razmere toliko ugodne, da se je na vsem področju razvila košata rastlinska odeja in so neplodna tla omejena le na strma skalnata pobočja, deloma tudi na široke vodne struge. Ravan Sorškega polja pokriva gozd in močno kulturno rastlinstvo. Dolinsko dno je povsod izrabljeno za polja in travnike, isto velja za gorske police, razvrščene v 2 do 4 pretrganih pasovih, ločenih po gozdnatih pobočjih. Poljanska dolina in južni del Selške obdelujeta z uspehom predvsem široka brda, kjer se zlasti v skrilavcu dobro obnaša vse kulturno rastje.
V obeh dolinah pokrivajo pobočja deloma mešani gozdovi iglavcev in listavcev, deloma pa so gozdovi izsekani za polja in senožeti (»košenine«). Čiste gozdove tvori ponekod bukev, n. pr. na Blegošu do gornje gozdne meje, drugod smreka, zlasti na manj prisojnih mestih in v višjih legah. Planinski pašniki in trate so na Blegošu nad gozdno mejo (1500 m), Ratitovec je splošno z gozdi malo obraščen. Na njem se začne planinska flora že pri 1000 in s plan. vetrnico (Anemone alpina) in laniko (Thesium). Sestava in pripadnost rastlinstva je v posameznih pasovih v glavnem ista kot v kranjskem, kamniškem in radovljiškem srezu. Nekatere redkejše rastline, ki se tu in tam dobe tudi v drugih srezih, so praprot kosmata ščitnica (Aspidium Brauni) na vznožju Kuka pri Sorici in v sosednjih delih radovljiškega sreza; navadna peruša (Onclea struthiopteris) od Železnikov do Sorice (Karavanke, Savinjske Alpe in Kuželj ob Kolpi); na Blegošu raste ilirsko panonska klasnata zvončica (Campanula spicata).
V zoo geografskem oziru pripada ozemlje po večini slovenski kraški gorski pokrajini, le deli s. od Železnikov so bolj pod vplivom triglavske pokrajine. O lovnih živalih glej srez Kranj. Selška Sora je izvrstna postrvja voda s potočno postrvjo, dočim je Poljanska že bolj nižinska postrvja voda, kjer živi tudi lipan. V Alpsko-kraškem prehodnem gorovju (od Sorice do črte Vrhnika Logatec) je bilo ulovljenih 1. 1912. 2285 gadov in modrasov. Na Lubniku je jama Kevderc z jamsko fauno. Po Lubniku je imenovana podvrsta Anophthalmus schmidti ssp. lufonicensis. V Sori ima svojo mejo razširjenja po obliki zelo spremenljivi polž Anphimelania hollandri.
Ozemlje sreza je arheološko še malo raziskano. Slovenska kolonizacija se je izvršila zelo zgodaj. Že 973 je cesar Oton II. podaril brižinskemu škofu Abrahamu Loko s Selško dolino in vsem ravnim svetom okrog Škofje Loke, med Idrijo, Radovljico in Bohinjem. Novembra istega leta je priključil loškemu gospostvu še Poljansko dolino. Henrik II. je 1002 daroval škofom Stražišče in ves svet med Savo, Soro in Lipnico, kralj Konrad pa še Dovje 1033. Škofje so svoja posestva zaokrožili z nakupom zemlje v okolici: 1215 so kupili Gosteče in Pungert, 1274 pa jim je kralj Otokar II. Premysl podaril Okroglo pri Naklem. Pozneje so si škofje pridobili še žirovsko okolico, tako da je obsegalo loško gospostvo v dobi največjega razmaha vse porečje Sore in svet na d. strani Save od Krope do Mavčič. Njegove mejne točke so bile nekdanja deželna kranjsko goriška meja od Podbrda do Spodnje Idrije, nato kraji Žerovnica, Zavrac, Hlevni vrh, Goli vrh, Lučine, Pasja ravan, Tošč, Osolnik, Sora, Medvode, Praše, Sava (onstran Save edino Okroglo in Žeje), Ovsiše, Lipnica in hribi Jamnik, Ratitovec in Možic nad Petrovim brdom. Redko naseljeni svet so škofje kolonizirali. Na Sorškem polju med Loko in Kranjem so naselili že v 10. stol. Bavarce, na katere spominjajo še danes rodbinska imena (Zicherl, Homan, Triller itd). Ob d. bregu Sore od Loke do Poljan, posebno okrog Hrastnice, so naselili Korošce, ki so pa bili Slovenci, ker 1291 srečavamo tu večinoma samo slovenska imena (Svetec, Svobodni, Valkun itd). Gozdnate predele okrog Sorice so naselili Škofje 1283 s Tirolci iz Pustrske doline. O njih še danes pričajo rodbinska imena (n. pr. Kobler, Košir, Frelih, Taler itd.). Nemške naselbine se sredi slovenske okolice niso obdržale. Najdalje se je ohranila nemščina med Soričani. Loško gospostvo je bilo že 1160 razdeljeno na tri okrožja: okrožje Bavarcev, Korošcev in Slovencev. Urbar iz 1291 ima razdeljeno gospoščino v 15 županstev. Od 16. stol. dalje je obstajalo 19 županstev, ki so pobirala davščine in posredovala med gosposko in podložniki. Večina vasi sega že v 12. ali 13. stol. Loško gospostvo je bilo za brižinske škofe važna postojanka za poznejše pridobitve na jugu. Na Dolenjskem so si pridobili županstvo Zagrad, t. j. Belo cerkev in še 27 vasi blizu Krke, prav tako obsežno ozemlje pa tudi v Istri. Leta 1803. je avstrijska vlada vsa njihova posestva v bivši Avstriji sekularizirala. Njih imetje je prešlo v drž. last. Ker so bili brižinski škofje skoraj do ukinitve fevdalstva edini zemljiški gospodje na tako obsežnem kompleksu, nimamo tu, razen par izjem, mogočnih gradov, ki jih je ostala Slovenija tako bogata. Skozi škofjeloški srez je vodila v srednjem in novem veku važna pot iz Štajerske v Italijo (Celje—Kamnik—Smlednik— Škofja Loka—Poljanska in Baška dolina—Tolmin—Čedad); ta pa je izgubila pomen glavne prometne zveze s Furlanijo, čim je bila v 17. stol. zgrajena dunajska cesta (Dunaj—Ljubljana— Trst), ki je prevzela večji del trgovine s Primorjem.
Cerkveno je pripadalo ozemlje do 1751 oglejskim patriarhom in gorenjskemu arhidiakonu, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanskim škofom. Le sorška prafara je prišla že 1461 pod ljubljansko škofijo. Prva župnija je bila ust. pred 1074 v Stari Loki in je najbrž poleg Bele cerkve na Dolenjskem najstarejša prafara v vsej Sloveniji. Iz nje so se najpozneje konec 13. stol. izločile župnije v Poljanah, Selcih in Sori. Iz teh prafara so se pozneje razvile vse ostale današnje župnije.
Po ljudskem štetju iz 1931 ima škofjeloški srez 22.729 prebivalcev, samo 1019 več kot 1921. Naravni prirastek, ki bi tako ne znašal niti cele 4.71/2, je v resnici mnogo večji, ker moramo prišteti številne izseljence, ki s kmetov silijo v mesta, predvsem v Kranj. Premikanje prebivalstva znotraj upravnega področja je bilo neznatno, vendar vedno v korist dolinskim naselbinam, ki razen Železnikov vse napredujejo, najbolj pa Škofja Loka. Gostota izkazuje malo manj kot 48 ljudi na km2. Ta povpreček dosegajo samo dolinske občine, hribovske na z. in j. meji stoje mnogo niže (29 na km2), daleč ga presegata obe pretežno ravninski občini (tod je gostota malone 130). Na Sorškem polju prevladujejo sklenjene, na v. izrazite »gozdne« vasi. Strnjena, vendar splošno gručasta so tudi večja dolinska središča; po gričih prevladujejo samotni kmetski dvorci, ki se večkrat ponašajo s ponosnimi zgradbami. Izjemoma segajo prave načrtne (vrstne) vasi visoko v gore (preko 1100 m), zlasti v območju Jelovice.
Splošno se opira preživljanje na kmetijstvo. Velikih gozdnih posestev je 10, ostala zemlja je razdeljena na srednje kmetije. Kar zadeva kulturo tal obstaja tole razmerje: njive in vrtovi zavzemajo 5531 ha (11.1%), trav. in paš. 16.791 ha (33.6%), gozdovi 25.381 ha (50.8%), sadovnjaki 555 ha (1.1%), ostala zemlja 1717 ha (3.5%). Komaj polovica vseh njiv leži na ravnem, kjer se jim pridružuje skoraj le še borov ali mešan gozd. Hribovske njive imajo splošno težko zemljo in po rodovitnosti ne zaostajajo za dolinskimi. Poljski pridelki ne krijejo vseh domačih potreb, vendar je uvoz neznaten; za izvoz redno ostaja po več vagonov krompirja, fižola, mestoma tudi zelja in celo žita (oves, proso). Živinoreja prinaša kmetom rednejše in večje dohodke, zlasti z izvozom mleka in preslega masla, pa tudi goved in prašičev. Paša in s tem reja drobnice je izginila skoraj povsod razen na z. robu Selške doline, ki ima nad tretjino pašnega sveta. Statistika kmetskih pridelkov kaže v 4 letih od 1931 dalje naslednji povprečni pridelek: pšenice 13.500, rži 5.700, ječmena 5.300, ovsa 8.800, koruze 1.300, fižola 500, krompirja 60.000, zelja 5.700 qu. Podatki o živinoreji kažejo povsod nazadovanje, razen v reji prašičev in pri perutnini. Leta 1934. je bilo: goved 11.644, konj 1.171, svinj 4.363, ovac 886, perutnine 22.362, čebelnih panjev 2.043. Gozdna površina izkazuje v ravnini kupčijsko manjvredno iglasto in mešano drevje (borovec, breza, gaber itd.), v Selški dolini pretežno visoko vredni gorski smrekov gozd, v Poljanski pa malo mehkejšo jelovino, le izjemoma še macesen, pač pa mnogo pohištvenega lesa (kostanj, češnja, jesen, Javor, oreh). Prodaja lesa splošno določa kupno moč hribovskega prebivalstva. Sadjarstvo kaže v vsem ozemlju živahen razvoj, vendar je nega sadnega drevja večinoma še premajhna. Dobro izkoriščajo gozdne sadeže (kostanj, gobe, borovnice, maline, brusnice), ki dajejo važne stranske dohodke zlasti malim posestnikom. Za ostale statistične podatke primerjaj srez Kranj!
V srednjem veku je imel okraj obilo rudarskih obratov, ki so pa v zadnjem stoletju vsi ustavili delo. Med koristnimi rudninami je važen cinober z živim srebrom pri Sv. Tomažu sz. od Škofje Loke. V permskih peščenjakih in skrilavcih nahajamo pogosto sledove bakrenih rud, ki so jih že kopali pri Novinah. Sledilne jarke so kopali tudi v Hobovškem jarku pri Novi in Stari Oselici, pri Koprivniku, pri Škofjem, v Martinjem vrhu in v okolici Škofje Loke. Pri Novinah nastopa poleg bakrenih kršcev tudi svinčeni sijajnik s srebrom, redkeje bakreni sijajnik ali kršec. V Jurskem skrilavcu na Vancovcu pri Železnikih dobimo manganov skrilavec z železno rudo, ki so jo nekdaj pridno izrabljali; danes obrat stoji, dasi je plast manganovega skrilavca dva metra debela. V istem jurskem skrilavcu je pri Zalem Logu velik kamnolom za strešnike. Na Kamnitniku pri Škofji Loki daje oligocenski konglomerat prvovrsten gradbeni kamen. Z njim so obzidavali karavanški predor. Pri Hotovljah dobivajo lep rožnat marmor, ki pripada najbrž rabeljskim plastem.
Industrija se je razmahnila edinole v okolici Škofje Loke, kjer ima stare Jarmenike za predelavo lesa, nekaj novih tovarn za tekstilne izdelke, velik valjčni mlin, tovarno turbin, mlinskih strojev, klobukov. Manjši strojni obrati so raztreseni po obeh dolinah, ki imata tudi večje število vodnih žag, mlinov in elektrarn; v zvezi s KDE je edino žirovska elektrarna na Fužini. Obrt ima toliko obratov kot v malo katerem drugem srezu (559 v 1. 1936.). Domača obrt je razširjena povsod (oglarstvo, košarstvo, glavnikarstvo, gojenje sadik, čipkarstvo, žganjekuha). V trgovini se močno pozna zastoj, ker je drž. meja odvzela srezu značaj prehodnega ozemlja na goriško stran. Največ prometa daje trgovina z lesom in kmetijskimi pridelki. Dovoz k drž. cesti oskrbujejo tri ban. ceste, ki se drže vodnih tokov. Avtobusne zveze do žel. postaje Škofja Loka iz obeh dolin; iz Poljanske doline tudi do Ljubljane. Selška dolina pogreša cestne zveze tako na bohinjsko kot na savsko in poljansko stran; za prvo je na razpolago naravni prehod v višini 1287, za obe drugi pa v višini 691 m. Tujski promet je razvil na vsem ozemlju, tako od Škofje Loke do Sore, v Selški dolini (tu imata vodstvo Češnjica in Sorica) in skoraj po vsej Poljanski dolini (zlasti v Poljanah, Srednji Gorenji vasi). Izletna in gorska pota so povsod skrbno zaznamovana; postojanke SPD imata Ratitovec in Lubnik
Preb. 1000, hiš 181, posest. 73. koč. 92, najem. 12. Površina 2565 ha: njiv in vrtov 258, trav. in paš. 920, sadovnjakov 28, gozdov 1307, ostalo 52. Občina zavzema izključno gorski svet j* pod najvišjimi razvodnimi grebeni med Selško in Poljansko dolino (Blegoš 1562 m, Koprivnik 1389 m, Mladi vrh 1370 m, Stari vrh 1205 m, Božičev vrh 728 m). Razčlenjena grmada Malenškega vrha z vitkim vršičem (1050 m) deli ozemlje v dve kotlasti krajini; iz z. odvaja vodo tesna Logarjeva grapa v Hotaveljščico, bolj odprta in večja v. kotanja pa se odpira k Ločilnici. J. obč. mejo tvori lok od prevala med obema odtokoma (vas Malenški vrh) na vrh Blegoša in na najnižji prehod med obema dolinama, Predole (691 m). Drugi prehodi v Selško dolino so kljub večji višini zložnejši in uporabnejši (Brdo 1143 m, Črni Kal 1107 m). Vse naselbine so majhne in navezane na prisojne pobočne police. Plodna prst menjava debelino, pa tudi kakovost od težke ilovnate do puste peščene. V obsežnem gozdu izpodriva smreka bukev do najvišjih leg. Izvoz lesa je skoraj eksistenčni pogoj. Rednejše dohodke daje živinoreja, oprta na dobre travnike in višje košenine«, ki segajo do 1389 in visoko. Pašniki, tudi na Blegošu, so zelo opuščeni. Rede ovce (le po gorah), pincgavsko govedo, povsod še prašiče. Pridelki gredo na trg v Škofjo Loko in Kranj, mleko tudi na Bled in v Ljubljano. Gospodarske organizacije manjka, kar posebno čuti še sadjarstvo, ki ima tod lepe pogoje. Le izjemoma gredo na trg poljski pridelki (krompir, oves); večinoma živež dokupujejo. Uspevajo vsa žita razen koruze. Stranski dohodki prihajajo iz domače obrti (čipke), gozdnih sadežev, žganjekuhe, delavskega in obrtnega zaslužka. Sezonski delavci, precej izseljencev, prej v Ameriko, zdaj v tovarne (Kranj). Prom. zvezo posreduje ban. cesta Škofja Loka—Poljane, na v. tudi ban. cesta na Selško dolino; povsod dvakrat dnevno avtobus. Dovoz po trdnih obč. potih, za izletnike in smučarje zaznamovana pota. Mnogo etnografskih posebnosti po prostornih kmetskih poslopjih. Občina nima elektrike in stalne pošte. Zelo bogat občinski in v Blegošu zasebni lov (srne, zajci, jazbeci, lisice, jerebice, divji petelin).
Četena ravan, 53*8*4*2*2. Sr so du Škofja Loka 18 km, žand pTt Poljane 7.5 km, zdr Trata 11 km, fin Gorenja vas 11 km, žel Škofja Loka 21 km, o š Župnija Javorje 3 km. Nm 914 m. Gručasta vas v zatišni, plitvi in vodnati kotanji v zgornji J. terasi Starega vrha (1205 m) pod prehodom v Selško dolino. Kmetijstvo; žito ne zadošča vsem potrebam, preostaja pa živinorejskih (drobnica) in gozdnih pridelkov. Na kmetskih domovih je mnogo starinskih zanimivosti (freske Jerneja iz Loke). Dostop po obč. poti na Javorje, do ban. ceste v Poljanah 7.5 km. Podr. cerkev sv. Brikcija je preprosta baročna stavba iz zač. 18. stol., predelana iz poznogotske osnove. Freske Jerneja iz Loke, zlat oltarček. V kraju je bil doma Krek dr. Gregor (1840—1905), univ prof. v Gradcu, znamenit slavist.
Dolenčiče, 104*17*7*8*1. Sr so du Škofja Loka 17 km, žand pTt Poljane 5.4 km, zdr Trata 8 km, fin Gorenja vas 8 km, žel Škofja Loka 20 km, o š Župnija Javorje 0.9 km. Nm 650 m. Gručasta vas v uleknini z. za gričkom z Javorsko farno cerkvijo. Razteguje se v smeri poti v Sevnico, slikovito prepadno grapo z dvema mlinoma. Težka zemlja, mnogo studencev. Poljski pridelki izdatni; naprodaj živina, les, gozdni in vrtni sadeži. Domača obrt, zlasti čipkarstvo. Vas leži tik ob dobri obč. poti na Poljane, do ban. ceste 5 km. Tu se je rodil Ažbe Anton (1862 do 1905), vodja slovite slikarske šole v Monakovem.
Dolenja ravan, 14*3*2*1*0. Sr so du Škofja Loka 18 km, žand pTt Poljane 6.5 km, zdr Trata 8ikm, fin Gorenja vas 8 km, žel Škofja Loka 21 km, o Župnija Javorje 5.8 km, š Malenški vrh 1.9 km. Nm 680 m. Majhna naselbina nad teraso (»ravan«) v strmem z. pobočju Malenškega vrha (1050 m). Večji del zemljišč, predvsem gozd, leži preko grape v Blegošu. Dohodki iz mešanih gozdov in živinoreje. Izvoz čajnega masla. Veliko sadja. Dovoz preko vasi Malenški vrh do ban. ceste v Poljanah 7km. Mlin, žaga. Tu se je rodil Jereb Gregor (1845—1893), nar. delavec v Trstu in pisatelj biografij.
Dolenja Žetina, 86*17*6*9*1. Sr so du Škofja Loka 21 km žand pTt Poljane 9.6 km, zdr Trata l0 km, fin Gorenja vas 10 km, žel Škofja Loka 23.8 km, o š Župnija Javorje 5.7 km. Nm 820 m. Leži nad raztrgano spodnjo teraso pod Koprivnikom (1389 m) in v krčevini ob njenem robu. Obilo vodnih izvirov; v obeh grapah pod vasjo opuščeni mlini. Kmetijstvo goji poleg zadostnega žitnega pridelka lepo bohinjsko govedo in ovce. Vaški pašnik vrh Blegoša. Prodajajo živinorejske pridelke in les. Čipkarstvo in gozdarstvo. Prometna zveza preko Javorjev na ban. cesto v Poljanah.
Gorenja ravan, 28*6*3*2*1. Sr so du Škofja Loka 18 km, žand pTt Poljane 6.5 km, zdr Trata 8km, fin Gorenja vas 8 km, žel Škofja Loka 21 km, o Župnija Javorje 5.5 km, š Malenški vrh 1.8 km. Nm 765 m. Hiše stoje v vrsti ob poti na robu zgornje z. terase v Malenškem vrhu (1050 m), razvrščene ob studencih. Obsežne košenine. Prebivalce hranijo njive, primanjkljaj krijeta gozd in živinoreja. Dostop z vozom na Malenški vrh in Volčo, do ban. ceste 7 km.
Gorenja Žetina, 97*17*8*6*1. Sr s.o du Škofja Loka 21 km, žand pTt Poljane 10 km, zdr Trata l0 km, fin Gorenja vas 10 km, žel Škofja Loka 238 km, o š Župnija Javorje 5 km. Nm 960 m. To najvišjo naselbino v občini sestavljata dve skupini hiš, večja strnjena na gorski terasi pod Koprivnikom (1389 m), druga v okolici znana kot Brinje, po postanku mlajša in razbita, že na pobočju Mladega vrha (1370 m) nad prelazom Hlevišče (865 m). Izredno prisojna lega, težka zemlja, razsežni travniki (košenine do vrha Koprivnika) in pašniki, bogat jelov in bukov gozd. Izvažajo les, govedo in drobnico, maslo, sadne in gozdne pridelke. Važen vozel turistovskih poti: iz Javorjev in Poljan na Koprivnik in Blegoš, dva prehoda v Selško dolino (čez Kal, z zadnjim dobrim studencem pod vrhom Blegoša in preko Brda). Nad z. skupino hiš dela potočič dvojen slap. Stavbinsko zanimiva poslopja iz 18. stol. Dostop po zložni obč. poti na Javorje, od ban. ceste v Poljanah dobrih 10 km. Na ravnici pod Koprivnikom (»pod srednjim brdom na Burnizi«;) so kopali v 17. stol. železno rudo in jo spravljali preko Kala in Far. potoka v Železnike.
Jarčje Brdo, 27*5*3*1*1. Sr so du Škofja Loka 15 km, žand pTt Poljane 9 km, zdr Trata 12 km, fin Gorenja vas 12 km, žel Škofja Loka 17.8 km, o š Župnija Javorje 4 km. Nm 655 m. Razbito selišče na v. robu Starega vrha (1205 m). Izvoz živine, čaj. masla in jelovega lesa. Prometno teži na Selško dolino, do ban. ceste preko Luše 5 km. Na Javorje vodi položna obč. pot. Podr. cerkev sv. Valentina ob turist. poti iz Selške v Poljansko dolino in na Blegoš je prostorna stavba, v okraju znana božja pot. Prvotno cerkev iz 17. stol. je v uspelem novogotskem slogu prezidal 1854 Mollinaro; zvonik iz 1728 in vhod je ostal stari; nov je presbiterij tn obok. Veliki oltar iz 1907 je izdelal kipar M. Peternel iz Selc. Slike Jan. Šubica. Kipi iz stare gotske cerkve pri Mežnarju v zidnih vdolbinah.
Javorje, 185*36*14*20*2. Sr so du Škofja Loka 18 km, žand pTt Poljane 5.5 km, zdr Trata 9km, fin Gorenja vas 9km, žel Škofja Loka 20.8 km, o š Župnija v kraju. Šola us.t. 1905, 2 odd. Jav. knjiž., RK, PRK. Nm 695 in (pri cerkvi, vas 740 m). Jedro vasi v plitvi kotanji sv. od farne cerkve. Kmetijstvo nudi za prodaj nekaj živine in presnega masla, domača obrt pa file in idrijske čipke. Prisojna lega. jelovi gozdi v bližini, ugodni pogoji za klimatsko zdravilišče. V okolici lepa smuka. Najpripravnejši sestop in dostop na Blegoš (21/2ure), na Malenški vrh (1050 m, 1 uro), več prehodov iz Selške v Poljansko dolino. Dostop do avtobusne zveze v Poljanah 11/2 ure, v Selški dolini 11/2 ure. Razgledna pot po grebenih na Škofjo Loko 31/2 ure. Do koče na Lubniku 2 1/4 ure. Gostilna s tuj. sobami, nekaj obrtnikov. Po urbarju loškega gospostva iz 1291 je bil tu sedež javorskega županstva s podrejenimi kraji: Volča, Podobeno, Lomi, Delnice, Jelovica, Dolenja in Gorenja Žetina, Murave, Javorje, Podvrh, Četena ravan, Za Prevalom, 1584 pa še Domačejek. Župnija Javorje nad Škofjo Loko (dek. Loka, škof..) ima 752 duš Pokopališče. Župna cerkev sv. Tilna (Egidija). Sedanja cerkev je na gotski podlagi 1. 1710. zgrajena baročna stavba, restavrirana in povečana 1924. Oltarje je izdelal Štefan Šubic, kipe M. Bradaška, glavno oltarno sliko in sv. Družino Jan. Šubic. križev pot Layerjev. Cerkev je bila prvotno podr. poljanske prafare; 1788 je postala lokalija, 1875 pa župnija. "V kapelici sredi vasi lepa poznogotska Pieta. V Javorjih se je rodil Jeran Luka (1818—1896), kanonik, pedagog in nabožni pisatelj.
Jazbine, 61*11*4*7*0. Sr so du Škofja loka 18 km, žand pTt Župnija Poljane 5.5 km, zdr Trata 9 km, fin Gorenja vas 9 km, žel Škofja Loka 20.8 km, o 4.5 km, š Malenski vrh 1 km. Nm povpr. 690 m. Vas je prislonjena v južno pobočje Malenškega vrha (1050 m). Sončne njive, strme senožeti in šibak .gozd (precej dom. kostanja); za prodaj nudi nekaj živinoreja. Poleg kmetov gozdni delavci in obrtniki. Dovoz po vaški poti na Malenski vrh, do ban. ceste v Poljanah 5.5 km. Podr. cerkev M. b. na Malenskem vrhu je baročna, svetla in prostorna zgradba iz zač. 18. stol. (na svodu letnica 1703); glavni oltar je izredno lep, zapoznel zlati oltar (iz 1788); je po renovaciji 1862 izgubil precej rokokojskega okrasja. Glavna slika Vnebovzetja je delo Layerjeve šole, v stranskih oltarjih Šubičevi sliki (Štefanov sv. Andrej, 1881, Alojzev sv. Tomaž 1892). Po stenah ostanki gotskih sklepnikov in kipov iz prvotne gotske cerkve.
Jelovica, 36*6*3*2*1. Sr so du Škofja Loka 21 km, žand pTt Župnija Poljane 9 km, zdr Trata 8 km, fin Gorenja vas 8 km, žel Škofja Loka 23.8 km, o 6 km, š Malenski vrh 4 km. Nm 890 m. Leži na veliki jv. terasi v Blegoškem rebru; 2 hiši »Za robom loči od ostalih apniška pečina, za njo potoček z opuščenim mlinom. Ilovnate njive, izvrstna paša. Slab žitni donos, živinoreja, zlasti reja ovac, poljsko in gozdno delo. Dobra gozdna pot spaja vas s Hotavljami, do ban. ceste 8 km. Na Blegoš vodi tu zanimiva varianta turist. poti preko Prve ravni (1205 m).
Krivo brdo, 24*3*2*1*0. Sr so du Škofja Loka 16 km, žand pTt Poljane 11 km, zdr Trata 15 km, fin Gorenja vas 15 km, žel Škofja Loka 18.8km, o š Župnija Javorje 8 km. Nm 585 in 720 m. Hiše stoje v 2 skupinah na zložnejših policah Krivega brda (885 m), blizu potočka, ki odvaja vodo v Lušo. Tla so prikladnejša za gozd (zvečine listavci) in travnike kot za njive. Sadje, kostanj, maline, borovnice, gobe. Redni promet preko Luše k ban. cesti (5 km). Tod odvažajo les, živino, surovo maslo, jajca, deloma žganje.
Malenski vrh, 78*14*2*10*2. Sr so du Škofja Loka 17 km, žand pTt Župnija Poljane 5 km, zdr Trata 6km, fin Gorenja vas 6 km, žel Škofja Loka 20 km, o 5 km, š v kraju, ust. 1905, 1 odd. PRK. Vodovod. Nm 705 m. Glavno selišče v 3.Gori«: Malenski vrh (1050 m), na njenem j. dolgem slemenu, ki prehaja v Brda (762 m). Krajevno važno .križpotje v prevalu med Ločilnico in Hotaveljščico. Kmetsko jedro leži na najvišji ravninici, kočarji so razvrščeni ob njej in ob poti na robu prevalnega hrbta. Plodnejše njive pripadajo kmetijam, po bregeh strme kočarske njive, travniki in sočni gozdovi, zlasti jelovi. Nekaj obrtnikov in gozdnih delavcev. Dobra pot skozi Volčo do ban. ceste v Poljanah; zaznamovana pot na Blegoš. Smuški teren. V vasi znamenje s Tuškovimi freskami.
Mlaka, 49*9*3*6*0. Sr so du Škofja Loka 16 km, žand pTt Poljane 8km, zdr Trata 12 km, fin Gorenja vas 12 km, žel Škofja Loka 18.8 km, o š Župnija Javorje 5 km. Nm povpr. 750 m. Leži na spodnji terasi Starega vrha (1205 m). V ilovnatih travnikih voda na mnogih krajih zastaja, njive so v bolj suhem svetu. V prodaj gredo živinorejski in sadni pridelki, les, surovo maslo, čipke. Promet se razdeljuje na obe dolini, do ban. ceste 7.5 km.
Murave, 62*13*4*9*0. Sr so du Škofja Loka 18.5 km, žand pTt Poljane 5.5 km, zdr Trata 9 km, fin Gorenja vas 9 km, žel Škofja Loka 21.3 km, o š Župnija Javorje 0.5 km. Nm 790 m. Vas je razpostavljena v dveh gručah ob straneh nizkega grebena, ki deli dolenjo starovrško stopnjevino sz. od Javorjev. Površje je močno razgibano, zlasti v območju lepih, jelovih gozdov in travnikov. Poleg kmetov obrtniki in delavci. (Mlinarstvo, izdelovanje cementnih izdelkov, opeke, čipkarstvo, streharstvo, čebelarstvo, žganjekuha). Dostop po obč. poti na Javorje, od ban. ceste 6.5 km.
Podvrh, 45*9*4*5*0. Sr so du Škofja Loka 20 km, žand pTt Poljane 7ikm, zdr Trata 11 km, fin Gorenja vas 11 km, žel Škofja Loka 22.8 km, o š Župnija Javorje 2 km. Nm 900 m. Leži na j. strani Starega vrha. Visoka terasa tvori tu trikotno ravnico z njivami in strmim robom. Položaj in gospodarstvo kot v Gor. Zetini in Četeni ravni. Dostop z vozom. Pri kmetu Strgarju na hiši ohranjene freske Jerneja iz Loke.
Zapreval, 51*7*4*3*0. Sr so du Škofja Loka 21 km, žand plt Poljane 9.5 km, zdr Trata 13.5 km, fin Gorenja vas 13.5 km, žel Škofja Loka 23.8 km, o š Župnija Javorje 4.5 km. Nm 820—910 m. Leži na položnem delu gornje starovrške terase, sv. od vrha. Izrazito kmetsko selišče, podobno Podvrhu. Poleg kmetskega dela gozdni posli in lesna obrt. Dostop iz obeh dolin, običajnejši na Luso, kjer je do ban. ceste 8 km.
sedež Fužine •
Preb. 2112, hiš 398, posest. 168, koč. 227, najem. 9. Površina 5462 ha: njiv in vrtov 680, trav. in paš. 1830, sadovnjakov 22, gozdov 2800, ostalo 130. Občina leži v goratem obmejnem pasu od Blegoša (1562 m) do vrhov Koprivnika (918 m) na j. Na v. seka meja dvakrat Poljansko Soro, tako da oklepa še Kladje na d. bregu, izloča pa Hotavlje, največje križišče potov za ta del Polj. doline. Tudi sicer je meja neprimerna; na s. sega še na selško stran (Blegošar in del Davče), na j. izključuje nekaj domov (enklava Javorjev dol ob drž. meji spada obč. Žiri). Tako obsega občina 3 skoraj ločene predele: jz. pobočje Blegoša z apniško planoto Makovico do topliške prelomnice, široke skrilaste planjave Ermanovčevih slemen (Stara Oselica) ter dolini Sovodnjice in Polj. Sore. Vode zbira le Polj. Sora in sicer: Sovodnjico (Hobovščico), ki doteka od onstran meje in ima radi skrilastih tal široko strugo in zložne bregove, ter Hotaveljščico, slednja sprejema Voljaščico (z izvori v Blegošu) in Kopačnico, ki izvira na ital. strani, nakar se skozi divje topliške tesni prebije na v. Vasi v hribih imajo skoraj izključno raztresene velike kmetske domove, zgoščene najbolj v Leskovici. V dolinah prehajajo raztegnjene vrstne vasi v gručasta selišča, kjer se kmetskemu življu pridružuje .obrtnik. Rudarstvo ob Hobovščici in Kopačnici je zastalo. Poljski donos radi močne ekstenzivnosti pri velikih kmetijah ne odgovarja posejani površini; hrano uvažajo za tretjino leta. Močnejša je živinoreja, ki goji pincgavsko pasmo, polovico manj pa prašiče, še manj ovce. Najboljše trate daje apniški svet, v skrilastem prerašča travnike vresje. Redni dohodek daje presno maslo, ki ga oddajajo preko mlekarne v Sovodnju na ljubljanski trg, deloma po hotoveljski mlekarni na Sušak in Bled. S. apniški del je splošno siromašnejši. V gozdu prevladuje v sredini hrast in bukev, na s. in j. jelovina. Sadjarstvo je šibko, nudi le za bom mošt in žganje; suše le hruške in češnje. Čipkarstvo propada. Gozd daje večje množine kostanja, gob, borovnic, brusnic in brinja. Obsežna zasebna in obč. lovišča. Glavna prometna žila je ban. cesta v Škofjo Loko; v prečno smer vodita k drž. meji ban. cesti Hotavlje Podpleče in Trebija—Sovodenj. Dovoz nanje oskrbujejo redka obč. pota. Dvojna dnevna avtobusna in dvakratna tedenska tovorna avtomobilska zveza s Škofjo Loko, oz. Ljubljano, vendar je promet radi daljave šibek. Manjka tudi lastna pošta. Za letovanje so primerne vasi ob Polj. Sori.
Davča (Leskovška Davča), 43*8*2*6*1. Sr so du Škofja Loka 35 km, žand zdr fin pTt Železniki 15 km, žel Škofja Loka 38 km, o 17 km, š Župnija v kraju. Šola ust. 1896, 1 odd. Nm 1000 do 1100m. Po drž. meji od soseske Leskovice ločeno ozemlje v pobočju Črnega vrha (1304 m), veznega slemena med Blegošem in Poreznom. Kmetijstvo in zlasti gozdarstvo. Dovoz od Davči in Zali, do Leskovice le pešpot. Na specialkah označeno selišče Davča v jz. pobočju Ermanovca ne obstaja.
Debeni, 40*8*4*4*1. Sr so du Škofja Loka 24.8 km, žand o Fužine 6 km, zdr Trata 6 km, fin pTt Gorenja vas 6 km, žel Škofja Loka 23 km, š Župnija Leskovica 5 km. Nm 680 m. Gručasta naselbina nad Voljaško grapo v j. blegaškem predgorju. Kmetska posest zavzema položnejše v. predele Makovice (918 m); kočarji imajo svoj svet in hiše v strminah. Njive ne zadoščajo. Izdatnejša je živinoreja; jelov in mešan gozd. Postranski zaslužek dajejo gobe, lesna obrt in čipkarstvo. Obč. pot na Leskovico in Hotavlje (1 uro).
Fužine, 118*23*11*12*2. Sr so du Škofja Loka 22.9 km, žand o v kraju, zdr Trata 6 km, fin pTt Gorenja vas 6 km, žel Škofja Loka 23 km, š Trebija 1 km, Župnija Stara Oselica 4 km. Ban. elektrarna. Nm 465 m. Leži ob začetku ban. ceste Fužine—Sovodenj —Cerkno, z Jedrom v trikotnem pomolu med Polj. Soro in izlivom Sovodnjice. Nekdanje fužinarsko selišče za bakreni in železni rudnik, v sosednjih Hobovšah se je obdržalo kot prometni in obrtni kraj, oprt na obilje vodnih sil..Kmetska zemlja sega visoko v strmo reber in položnejše police Kranjskega brda (859 m). Polovica prebivalcev išče zaslužka v obrti, prometu, dnini in javni službi. Prometne zveze veliko trpe spričo posipnega skrilavega ozemlja, ki ga rušita obe vodi. Cesta proti Sovodnju je po povodnji 1927 izklesana v trdne apnene stene. Dve žagi, mlin, gost. in trg., izdelovanje cementne opeke. Hidrocentrala Žiri Fužine ob Polj. Sori, ki jo je zgradila 1924 Elektr. in gospod. družba Žiri, je obratovala le 7 mesecev, ker je povodenj odnesla betonski in naslednje leto že nov leseni jez. Leta 1926. je voda porušila cevovod; gospodarsko katastrofo je preprečil lj. oblastni odbor, ki je napravo obnovil, dokler je ni prevzela 1933 banska uprava in vključila v KDE. Zajema vso Polj. Soro z 32,5 in visokim Jezom z ribjo stezo in 3 zatvornicami. Dve turbini v obratnem prostoru izvajata pri 23 in padcu 300 in 218 HP. Poleg bližnje okolice oskrbuje s tokom Žiri, Vrhniko, Logatec, Planino, Rakek in Cerknico,
Hobovše, 103*17*6*11*0. Sr so du žel Škofja Loka 32 km, žand o Fužine 3 km, zdr Trata 9 km, fin pTt Gorenja vas 9 km, š Župnija Stara Oselica 3 km. Nm 520—560 m. Raztresena vas na 1. bregu Sovodnjice, v razširjeni soteski med St. Oselico in Koprivnikoim. Osojna lega. Glavni dohodek iz živinoreje in lepih" gozdov. Nekaj močnejših kmetskih domov. Ostale preživlja lesna in domača obrt. Žage, mlin, gost. s prenočišči. V v. delu vasi ostanki rudnikov.
Kladje, 106*17*8*9*1. Sr so du žel Škofja Loka 26.7 km, žand o Fužine 1 km, zdr Trata 6 km, fin pTt Gorenja vas 6 km, š Trebija 1 km, Župnija Stara Oselica 4 km. Nm 520—800 m. Raztresena kmetska naselbina v dveh policah Kovšakovega griča (760 m) in na sz. robu Žirovskega vrha nad Fužinami in Trebijo. Obsežne njive, mnogo manj travnikov, nekaj mešanega gozda. Srednja posest, izvoz živine in lesa. Dovoz le z lahkim vozom na Fužine, do ban. ceste 2 km. Lepa gozdna pot proti Trati in Žirem. Med njivami vrh slemena (primerno za smuko) razkošen razgled.
Kopačnica, 83*17*6*11*1. Sr so du žel Škofja Loka 23.9 km, žand o Fužine 7 km, zdr Trata 6 km, fin pTt Gorenja vas 6 km, š Župnija Leskovica 3 km. Nm povpr. 535 m. Leži na obeh straneh istoimenskega potoka, pravokotno na ban. cesto Hotavlje—Podpleče, v soteski med Tičjim brdom in Makovico. Hiše so odmaknjene v strme bregove, porasle s travo in pičlim gozdom, njive leže na prisojnem jugu, kjer so močnejše kmetije. Mala obrt in delavski zaslužek. Skozi naselje vodi obč. cesta na Leskovico. Potok Kopačnica je znan po izvrstnih postrvih.
Koprivnik, 251*45*22*23*0. Sr so du žel Škofja Loka 27.7 km, žand o Fužine 3 km, zdr Trata 9 km, fin pTt Gorenja vas 9 km, š Župnija Nova Oselica 4 km. Nm 515—810 m. Raztresena brdarska vas na d. bregu Sovodnjice. Glavno kmetsko selišče je razvrščeno po slemenih in rupah planote istega imena, obrtni del ob potoku nasproti Hobovšam. Koprivniška planjava sega preko 900 in visoko, onstran meje nad 1000 in (Prapretno brdo 1006 m). V ozemlju se prerivajo apnenčeve in skrilavčeve plasti in se slikovito menjajo polja in travniki, sadni vrtovi in gozdi. Glavni dohodek daje živinoreja, pomožni pa macesnov, smrekov in bukov les. Sadje (pozne češnje, žganjekuha), gozdni sadeži, lesna in domača obrt. Vabljive krajevne lepote, planinska flora, starinske hiše in smuski teren. Dovoz z vozom od ban. ceste na Fužinah, v Sovodnju ali na Selu pri Žireh (povpr. 3 km). Dve vodni žagi.
Laniše, 94*16*6*10*0. Sr so du Škofja Loka 30.5 km, žand o Fužine 6 km, zdr Trata 12 km, fin pTt Gorenja vas 12 km, žel Škofja Loka 31 km, š Sovodenj 1 km, Župnija Nova Oselica 2 km. Nm okr. 640 m. Obmejno selišče v gorski dolinici j. od Sovodnja, med vznožjem Bevkovega vrha (1050 m, v Italiji) in z. robom Koprivnika (kota 810 m). Krajevno važen preval med Sovodnjico in Idrijco. Razmetana vas, pripada obema državama, več dvolastnikov. Svet je prikladnejši travnikom in gozdu kot njivam. Dohodke dajejo presno maslo, govedo, prašiči in gozd (macesen, smreka, bukev). udoben dovoz po obč. cesti iz Sovodnja (1.3 km od ban). Tu je bil doma Peternel Miha (1808—1884), duh., prvi ravnatelj ljublj. realke, eden prvih slov. prirodoslovcev in geografov.
Leskovica, 154*27*9*18*0. Sr so du žel Škofja Loka 30.5 km, žand o Fužine 10 km, zdr Trata 9 km, fin pTt Gorenja vas 9 km, š Župnija v kraju. Šola (zasilna) ust. 1851, 1 odd. Vodovod. Nm 804 m. Podolžna gručasta vas z lepo sončno in razgledno .lego v večji planjavi jz. pobočja pod Blegošem (1562 m). Važno stikališče in križišče gorskih potov, ki vodijo iz Cerkna nad dolino Kopačnice v Voljaško grapo, iz doline v Blegoš in preko prelazov ob Črnem vrhu (1304 m) v Davčo in Selško dolino. Venec dokaj plodnih njiv prehaja na s. in v. v senožeti, ki so v okviru gozdov. Glavni vir dohodkov iz živinoreje; nekaj kmetov pase govedi in ovce po Blegošu. Gozdna veleposest Fr. Hajnriharja. Domačini zaslužijo kot gozdni delavci. Poleg žganjekuhe in oglarstva se komaj še vzdržuje čipkarstvo. Obč. cesto, ki se odcepi od ban. v Kopačnici (3 km), dopolnjuje zasebna do Hajnriharjeve žage (skoraj 1000 m), obe dostopni za lahke avtomobile. Poleg blegaške ture (11/2 ure) zanimiva gorska pot skozi senožeti na Jelovico, Zetino in Javorje (3 ure). Zdrava voda. Gostilna s tujskimi sobami. Župnija Leskovica; (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 365 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Urha je baročno prenovljena poznogotska stavba, posvečena 1517. Kamnit veliki oltar izdelal J. Vurnik (1879), glavna. slika je Groharjeva (1896). Cerkev je bila sprva podr. poljanske prafare, iz katere se je izločila 1762 kot vikariat. Beneficiatura je obstajala pri cerkvi že od 1753. Ob Jožefinski reformi je postala lokalija, prava župnija 1853. Patronatske pravice so izvrševali do 1803 škofje, nato graščina Loka. V Leskovici sta se rodila: Čeferin Luka (+1805), slikar; Krek dr. Miha (r. 1897), odvetnik in politik, minister.
Mrzli vrh, 48*8*6*2*0. Sr so du žel Škofja Loka 35.3 km, žand ip Fužine 5km, zdr Trata 11 km, fin pTt Gorenja vas 11 km, Žup Žiri 4kim. Nm povpr. 780 m. Leži tik ob drž. meji j. od Sovodnja v širokih policah pod z. vrhom Koprivnika (810 m). Kmetije z obsežnimi Košeninami in šibkim gozdom. Dostop z vozom od Sovodnja, do ban. ceste 2—3 km.
Nova Oselica, 40*9*3*6*0. Sr so du žel Škofja Loka 30.5 km, žand o Fužine 7 km, zdr Trata 13 km, fin pft Gorenja vas 13 km, š Sovodenj 3 km, Župnija v kraju. Kat. prosv. d. z gled. odrom. Nm 810 m. Razmaknjeno selišče na prisojnem jv. slemenu Cerkljanskega vrha (953 m, v Ital.) in nad d. bregom gornje Sovodnjice. Zemljišča segajo preko drž. meje, lepi jelovi gozdi zvečine v strmejšem s. pobočju. Dohodki iz živinoreje. Do ban. ceste Trebija—drž. meja pri Sovodnju obč. cesta. V govorici, noši in običajih se ljudem pozna tolminski izvor. Po višinah pri .Novi Oselici je potekal rimski obrambni zid med Italijo in Panonijo (»Šance«:). Sledovi so še vidni. Brižinski škofje so kraj kolonizirali. v 2. pol. 16. stol. Po urbarju iz 1560 je bil tu sedež županstva Nove Oselice, ki so mu bile podrejene naslednje vasi: Nova Oselica, Lanišče, Jazne, Mrzli vrh, Novake, Hobovše in Sovodenj. Župnija Nova Oselica (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 594 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Janeza Nep. ima slikovito lego vrh griča. Sredi 18. stol. močno prezidana starejša zgradba. Lična oprava, kamnit vel. oltar baje iz nekega oglejskega samostana. Cerkev je bila prvotno podr. župnije v Cerknem; 1764 je postala samostojen vikariat. Patronatske pravice je za škofi prevzela 1803 graščina Loka. Glavni del župnije je ostal pod Italijo.
Podgora, 155*32*6*26*0. Sr so du žel Škofja Loka 19.2 km, žand o Fužine 5 km, zdr Trata 4 km, fin pTt Gorenja vas 4 km, š Župnija Stara Oselica 4km. Nm 430 m. razmaknjena gručasta naselbina v dnu plitve kotlinice pod vznožjem planin Ključja (851 m) in Bele. Pod vasjo in ban. cesto strmi, slikovito razorani levi breg Polj. Sore. Preko teras vodi stara cesta, ob njej starinsko poljsko znamenje in kamnolom. Visoko ležeče obsežne senožeti, šibek gozd v strminah. Močna živinoreja; nekaj obrtnikov in delavcev, čipkarstvo. Prometna, sončna lega, več naravnih kopališč in smuški tereni. Gostilna s tujskimi sobami.
Podjelovo brdo, 183*34*14*20*0. Sr so du žel Škofja Loka 32.4 km, žand o Fužine 7km, zdr Trata 7ikm, fin pTt Gorenja vas 13 km, š Sovodenj 2 km, Župnija Nova Oselica 4 km. Nm 640 do 880 m. Skupina samotnih kmetij, mešanih s kočarji, nad Sovodnjico v j. pobočju Vrhovčevega griča (1047 m, v It.). Drž. meja je oddelila vasi Italiji. Skrilavčev svet, polje na dveh polkrožnih policah, okrog mešan gozd. Živinoreja uspešno goji pincgavsko pasmo; izvoz presnega masla, goved in prašičev na ljubljanski trg. čipke. Mlin. Mlekarna in avtomobilski tovorni prevoz.
Sovodenj, 153*32*4*28*0. Sr so du žel Škofja Loka 26,7 km, žand o Fužine 5 km, zdr Trata 11 km, fin pTt Gorenja vas 11 km, š v kraju, Župnija Nova Oselica 2km. Šola ust. 1925, 3 odd. Sok. jbv. knjiž., PRK, PJS, SKj, Strel. druž., DKfid, Prosv. d. Elektrarna. Nm 592 m. Leži v kotlinici, v kateri Sovodnjica zbira prve dotoke, ob važnem obmejnem križišču potov. Kotlina je najbolj odprta na z. stran; ne v. večje strmine Koprivnika in Ermanovca, med njima soteska proti Fužinam z ban. cesto II. reda. Cesta se nadaljuje preko meje na Cerkno (12.5 km), v dolino Idrijce pa vodijo le kolovozi (zračna črta 3.5 km). Obilo vodnih sil; domača in poklicna obrt ter trgovina. Sušnikov bakreni rudnik »Slovenija« je obratoval še do 1870. Zdaj večinoma počiva. Vsebuje bakren sijajnik, kršec in malahit. Rudni skladi ob Sovodnjici imajo preko meje zvezo na Škofje nad Cerknim (974 m). Skoraj 2/3 kulturne površine pokriva zvečine jelov gozd. Poljskim. pridelkom škodi močvirna in senčna lega. Mlekarna. Gostilna s tujskimi sobami, več trgovcev in obrtnikov.
Stara Oselica, 374*73*52*19*2. Sr so du žel Škofja Loka 27.5 km, žand o Fužine 2km, zdr Trata 7km, fin pTt Gorenja vas 7 km, š Župnija v kraju. Šola ust. 1914, 1 odd. PRK. Prosv. d. Nm (pri cerkvi) 722 m. Skupno ime za vrsto gorskih zaselkov in samotnih kmetij v območju Ermanovca (1026 m) in Planine (85 Im), med dolinam.a Kopačnice in Sovodnjice. Z. stran se približuje že drž. meji, povsod je od kraja do kraja vasi nad uro hoda. Tod so v dolomitu. vidni že kraški pojavi (Homovec!). Domovi po prisojnih slemenih in 4 policah (600—900 m). Obseg kmetij se je zmanjšal, popolnih je samo še 27, druge so prešle na malo posest. Njive preživljajo mestoma slabo, živinoreja donaša srednje, malone polovico površine pa zavzema lep gozd (smreka, bukev, hrast in nekaj kostanja). Dostop le z lahkim vozom. Do ban. ceste največ 4km. Zanimivi domovi. in pestra flora. Župnija Stara Oselica (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 941 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Pavla je bila svoj čas posvečena sv. Mariji in Pankraciju. Napis na zvoniku jo datira z 1. 1102. Sedanja stavba je iz 2. pol. 17. stol. (tip z grbasto streho). Prvotno podr. poljanske prafare je postala 1753 vikariat, 1785 lokalna kaplanija, 1875 župnija. Patronatske pravice kot Leskovica. Pripadala je do 1751 Ogleju, nato do 1787 Gorici, poslej ljubljanski škofiji.
Studor, 43*12*5*7*0. Sr so du žel Škofja Loka 27.7 km, žand o Fužine 9km, zdr Trata 5 km, fin pTt Gorenja vas 8 km, š Župnija Leskovica 1 km. Nm 620—670 m. Raztresena naselbina v ulekninah s. od Makovice (918 m). Žitni donos v plitvi prsti je šibak, večina zemlje pripada travnikom; bukovi in jelovi gozdi. Prometno teži na Hotavlje, od ban. ceste 5km. Skozi vas obč. pot iz Voljake v Leskovioo.
Trebija, 84*20*4*15*1. Sr so du žel Škofja Loka 21 km, žand o Fužine 1 km, zdr Trata 5 km, fin pTt Gorenja vas 5 km, š v kraju, Župnija Stara Oselica 2 km. Šola ust. 1891, 2 odd. Gosp. nad. š. PRK, PJS, Gas. Nm 435 m. Raztegnjena vas nad ban. cesto v. pod Staro Oselico. Važen prometni kraj, kjer se odcepi cesta 11. reda proti Sovodnju in stara tovorna pot po slemenih na Cerkno. Jedro leži ob Trebišniku, posamične hiše pa visoko v bregeh. Polje v prisojnih stopnjevinah, više bukovi in jelovi gozdi, v šibki prsti po Planini strme sončne senožeti. Del vasi se preživlja z obrtjo in težaškim delom. Trgovina, dva mlina.
Preb. 1887, hiš 367, posest. 145, koč. 217, najem. 28. Površina 3912 ha: njiv in vrtov 529, trav. in paš. 1142, sadovnjakov 50, gozdov 2069, ostalo 122. Združuje dokaj zaokroženo ozemlje srednje Poljanske doline med Brdi (762 m) in Gabrško goro na s. ter s. pobočji Pasje ravni (1030 m) na j. Poleg Poljanske doline (od Srednje vasi do Loga) obsega obč. še stranski dolini Ločilnice in Hotoveljščice. Tla so po dolini naplavinska, na s. težka ilovnata, na j. višinah apnena. Vasi so srednje velike, po hribih močno raztresene, v dolini bolj strnjene. Tu se umikajo pod bregove, da se izognejo poplavam, ki nastopajo v vel. obsegu, čeprav v dolgih presledkih (največje so bile 1722, 1805, 1926/27). Gozd presega druge kulture, travniki pa njive. Največ je smrek in bukev, zatem macesna, hrasta in kostanja, javorja, jesena, orehov, češenj. V Škofjo Loko prodajajo deske, hlode, trame, drva in oglje. Iz gozda dobe mnogo gob, borovnic, brusnic in malin. Živinoreja daje večji rednejši dohodek, zato skrbno negujejo travnike. Goje pincgavsko in montafonsko pasmo (1900 glav), prašičev (1000), koze in ovce (100). Presno maslo prodajajo konsumentom, mleko tudi v mlekarno v Poljanah. Živinski trg v Kranju in Kamniku. Razvito čebelarstvo (456 Žnidaršičev). Sadja je mnogo, a izvoz ni organiziran. Polje je skrbno obdelano, v izvoz gre le krompir in fižol. Pretežno kmetskemu delu se posvečajo le v hribih, v dolini prednjačita trgovina in obrt; povsod cvete čipkarstvo in žganjekuha. Glavni tržišči v Poljanah in Škofji Loki. V tujskem prometu se odlikujejo vasi v glavni dolini. Izdaten lov in ribolov. Lepi smuški tereni.
Bukov vrh, 200*35*31*4*0. Sr so du fin Škofja Loka 15 km, žand o pTt š Župnija Poljane 2.5 km, zdr Trata 6.5 km, žel Škofja Loka 18 km. Nm 832 m. Vrsta močnih samotnih kmetij na istoimenski planoti jv. od Poljan; nekaj hiš leži ob Hotoveljščici. Vrh planote kaže kraško lice. Na j. prehaja svet v senožeti. S. konec ima dovozno pot na Visoko, ostali deli pa po hotoveljski grapi do ban. ceste (2—4km). Prisojne njive in travniki, gozd v pobočju. Na trg stavljajo poljedelske proizvode, presno maslo, živino in kostanj. Ob gornji Hotoveljščici čipkarstvo in gobarstvo. Ena najlepših izletnih točk v dolini. turistične poti na Pasjo ravan (1030 m, l,5 ure), Črni vrh in Polhov Gradec (3,5 ure iz Poljan). Podr. cerkev M. b. je širši okolici znana božja pot Sv. Sobote. Zvonik iz 1687; ostala, v osnovi gotska stavba, obnovljena baročno 1739. Slike iz Facijeve delavnice (sv. Jernej) in Janeza Šubica (sv. Notburga).
Delnice, 130*27*17*10*0. Sr so du fin Škofja Loka 18.5 km, žand o pTt š Župnija Poljane 5 km, zdr Trata 8 km, žel Škofja Loka 21.5 km. Nm 450 m. Naselbina ob gornji Ločilnici. Jedro vasi leži ob križišču obč. ceste iz Poljan v Lušo in poti iz Javorjev v Gabrško goro, druga skupina v vznožju Gabrške gore, tretja zaselek Pod prevalom.. Kmetski mlini, žaga. jelov in listnat gozd. Tretjino vaščanov redi poleg zemlje Se obrt in delavski zaslužek, nekaj še čebelarstvo in čipkarstvo. Nad vasjo najnižji prehod (preval Predole 691 m) iz Polj. v Selško dolino.
Dobje, 24*8*2*6*0. Sr 90 du fin Škofja Loka 14.5 km, žand o pTt š Župnija Poljane 1 km, zdr Trata 2.5 km, žel Škofja Loka. 17.5 km. Nm 400 m. Leži ob ban. cesti z. od Poljan. Polja zmanjkuje, zato živi polovica vaščanov od malega zaslužka v obrtnem in poljskem delu. Tu se je rodil prof. Franke Ivan (1841 do 1927), ak. slikar in ribarski izvedenec.
Dolenje Brdo, 87*19*10*9*0. Sr so du fin Škofja Loka 15.5 km, žand o pTt š Župnija Poljane 3 km, zdr Trata 3 km, žel Škofja Loka 18.5 km. Nm 685 m. Glavni kraj v Brdih, v gričevju med dolenjo Ločilnico in Hotaveljščico s. od Gorenje vasi. Zemlja donaša srednje, nudi pa priliko tudi za stranske zaslužke iz gozda, sadjarstva in čebelarstva. Zložna pota v Poljane in Gor. vas, odkoder prihajajo izletniki in smučarji; glavna prometna pot na Dobje (do ban. ceste, povpr. 3 km). Podr. cerkev sv. Križa s kapelico Žal. M. b. stoji v gozdni Jasi že blizu nad Srednjo vasjo. Staro ime Brezje. Stavba je iz 18. stol., stil kaže prehod v rokoko, posebno posrečeni so 3 oltarji. Umetniška slika sv. Janeza Nep. (v stranskem oltarju^" iz 1767, delo poljanskega slikarja Antona Tuska, ki je verjetno slikal tudi Kalvarijo v glavnem oltarju. Iz Dobja so nekdaj hodile sem v postu velike procesije. V kapelici poleg cerkve freske St. Šubica.
Gabrška gora, 77*16*6*10*0. Sr so du fin Škofja Loka 16.5 km, žand o pTt š Župnija Poljane 4km, zdr Trata 8km, žel Škofja Loka 19.5 km. Nm 826 m. Skupina malih zaselkov med cerkvijo (826 m) in Gabrško goro (963 m) sv. od Poljan. Hiše so postavljene v zavetni in prisojni legi v policah s skrilasto prstjo, ki je drugod za njive preplitva. Redki, pretežno hrastovi in bukovi gozdi. Malo znana, a slikovita gorska pot iz Poljan na Lubnik. (1024 m, 21/2 ure). Od te odcep na Sopotnico (dobri 2uri). Dovoz le z lahkim vozom, od ban. ceste 4km. Podr. cerkev sv. Primoža je skromna, v 18. stol. baročno prezidana, v osnovi še romanska stavba. V njej lepa kombinacija pol stebrov.
Gorenje Brdo, 81*15*8*7*1. Sr so du fin Škofja Loka 16.5 km, žand o pTt š Župnija Poljane 4 km, zdr Trata 4km, žel Škofja Loka 19.5 km. Nm povpr. 736 m. Razmaknjeno selišče vrh Brd (762 m), s. od Gorenje vasi. Gospodarstvo kot v Dol. Brdu. Prometno teži na Poljane. Številna višinska pota iz doline na Malenski vrh in Blegoš.
Hotavlje, 211*43*3*40*4. Sr so du fin Škofja Loka 13.5 km, žand o pTt š Župnija Poljane 1 km, zdr Trata 5 km, žel Škofja Loka 16.5 km. Nm 400 m. Stisnjeno vrstno selišče v ozkem grlu Hotaveljske grape in okrog izliva Hotoveljščice v. od Poljan. Nad vasjo strme stene Kuclja s porušenim taborom ob vhodu v sotesko. Mnogo vodnih sil in stikališče potov; prometno in obrtno dopolnilo Poljan. Pičlo lepo polje ob Sori, kamor se širi novejši del vasi, ostala zemlja pust apnen in dolomitni svet. Hotoveljščica je postrvi bogata voda. Ob njej stoji poljanska zadružna elektrarna. Rojstni kraj Baragovega sodelavca in naslednika, škofa Mraka Ignacija (1810—1901).
Kovski vrh, 30*6*5*1*0. Sr so tu fin Škofja Loka 12 km, žand o pTt š Župnija Poljane 3.5 km, zdr Trata 7.5 km, žel Škofja Loka 15 km. Nm povpr. 700 m. Kmetska naselbina z lepimi samotnimi kmetijami na d. strani Poljanske doline med Visoškim potokom in Sovpotjo. Glavne kmetije se ponašajo z mogočnimi poslopji (zlasti iz 18. stol.), ki so razvrščena po policah ob precej redkih studencih (apnena tla!). Glavni dohodek daje živinoreja in les. Dobro sadje. Dostop le z vozom, od ban. ceste 2—4 km.
Kremenk, 55*9*9*0*0. Sr so du fin Škofja Loka 16 km, žand o pTt š Župnija Poljane 4.5 km, zdr Trata 7.5 km, žel Škofja Loka 19 km. Nm povpr. 690 m. Raztreseni kmetski domovi okrog Planinškovega griča (765 m) v z. slemenu Pasje ravni. Njive po zložnih prisojnih planjavah, gozdi proti dolini Hotoveljščice in Kremenškega potoka. Vozna pota usmerjena na Poljane (4.5 km). Glavni vir dohodkov je živina in jelov gozd. Izletna pot na Vinharje in Pasjo ravan (1030 m, 21/2 ure).
Log, 83*15*7*8*0. Sr so du fin Škofja Loka 9.5 km, žand o pTt š Župnija Poljane 3.5 km, zdr Trata 7.5 km, žel Škofja Loka 12.5 km. Nm 400 m. Leži na 1. bregu Polj. Sore nad ban. cesto Škofja Loka—Žiri. Vaščane preživlja zemlja, stranski zaslužki iz gozda in prometa. Šibka posest. Kot Poljanski Log se loči od gospodarsko trdnejšega Loškega Loga (obč. Zminec) na d. rečnem bregu. Na strmem griču (488 m) nad vasjo stoji zelo obiskana božjepotna podr. cerkev sv. Volbenka (Volnika), ki je redek primer arhitektonsko učinkovite pozno renesančne stavbe (iz 18. stol.), nastale iz gotske osnove. Okrog cerkve so vidni ostanki močnega tabora, spremenjenega v venec spovednic za velike romarske shode. Pred cerkvijo mogočne stare lipe. V razpadu je duhovska hiša, kjer so stanovali poljanski duhovniki. Slikarski okras notranjščine sta pripravila Lojze (sv. Volbenk) in Janez Šubic (Marija s sv. Frančiškom in Ignacijem Lojolskim, sv. Matija).
Lom, 52*8*4*4*0. Sr so du fin Škofja Loka 16.5 km, žand o pTt š Župnija Poljane 4km, zdr Trata 8 km, žel Škofja Loka 19.5 km. Nm 600—450 m. Jedro vasi je gruča hiš v jv. podnožju Malenškega vrha, j. od Javorjev; ostale hiše pa so v Medvedovi grapi z. odtod. Zgornji del živi od kmetijstva in gozdarstva, spodnji se posveča še mali obrti. Prometno težita oba preko Volče k ban. cesti v Poljanah.
Lovsko brdo, 29*6*4*2*0. Sr so du fin Škofja Loka 17.5 km, žand o pTt š Župnija Poljane 5 km, zdr Trata 9 km, žel Škofja Loka 20.5 km. Nm 610—470 m. Selišče na sv. slemenu Brd, obstoječe iz dveh razmaknjenih zaselkov na zatišnih policah. Negovan gozd (smreka, bukev in kostanj). Dobri poljski pridelki; živinoreja, sadjarstvo in čebelarstvo. Razgledi in pripravni smuški prostori, turistovska pot iz Poljan na Malenski vrh. (1 uro) in Blegoš (3 ure); do ban. ceste v Poljanah 1/2 ure.
Podobeno, 84*12*3*9*1. Sr so du fin Škofja Loka 16.5 km, žand o pTt š Župnija Poljane 4 km, zdr Trata 8 km, žel Škofja Loka 19.5 km. Nm 437 m. Leži na nizkem bregu nad Ločilnico, v katero se tu izliva Sevnica, ob stiku obč. poti iz Poljan, Javorjev in Delnic. Prevladuje mala posest. Nekaj ponosnih kmetskih domov. Obrtniki in delavci, zlasti v lesni stroki, kot v Delnicah, le da je tu večji donos zemlje in močnejši promet. Lesna trgovina in žaga.
Poljane, 267*60*10*50*8. Sr so du fin Škofja Loka 12.5 km, žand o pTt š Župnija v kraju, zdr Trata 4.5 km, žel Škofja Loka 15.5 .kan. Šola ust. 1785, 6 odd. SKj, PRK, PJS, Gas., Kmet. bral. društvo, Kat. prosv. d., PSVD, PCD. Vodovod. Elektrika. Nm 391 m. Glavni prometni kraj in središče srednje Poljanske doline ob ban. cesti Škofja Loka—Žiri. Avtobusna zveza z Ljubljano in vsemi vlaki post. Škofja Loka. Gručasto vaško Jedro je radi tesnega prostora ob Ločilnici umaknjen.o v breg na z. in v. Njive v položnih terasah nad ban. cesto in ob Ločilnici, travniki ob reki, mešani in jelovi gozdi v pobočjih. Zemlja redi le manjši del vaščanov. Izrazit prehod iz kmetske osnove v pol trški značaj. večina ljudi živi od trgovine, poklicne in domače obrti, upravne službe in prevozništva. Dva sejma na leto. Zadnja leta močen dvig tujskega prometa; poleg rednih otroških kolonij 200—300 letnih gostov. Lepo kopališče na Sori, gostilne s tujskimi sobami, električna razsvetljava, ugodne prilike za smuko ter sprehode ob Ločilnici k Sv. Križu in na Brda; izleti na Gabrško goro, Bukov vrh, Vinharje in slikoviti Kovski vrh (po 1 uro). Turistovska pota: na K.Koprivnik in Blegoš (3—4 ure), Malenski vrh (pičli 2 uri), proti j. na Pasjo ravan (dobri 2 uri).
Vas se prvič omenja 1160. Po urbarju iz 1291 so bile Poljane sedež poljanskega županstva, s podrejenimi vasmi: Predmost, Poljane, Dobje, Srednja vas, Na Kolku (Gorenje Brdo), Dolenje Brdo, Petelin, Malenski vrh, Vinharje, Kremenk, Dolenja ravan, Gorenja ravan, Jazbine, Lovsko brdo, Gorenja vas, Sestranska vas, Dol. Dobrava, Gor. Dobrava, Todraž, Lajše, Zadobje, Prilesje, Lučine in Dolge njive. Leta 1584. so županstvu pripadale še vasi; Bočna, Brdo, Hotavlje, Pod Tabrom, Suša im Suhi dol. Župnija Poljane nad Škofjo Loko (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 2377 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Martina Prvotno prastaro cerkev so 1705—1710 nadomestili z veliko baročno kupolasto stavbo s 3 in debelim zidovjem, galerijo in mogočnim zvonikom. Stilno je trpela radi prezidav (1895). Pomembna notranja oprava. Gotska monštranca je druga najstarejša v škofiji, srebrni svečniki iz Mekinj. samostana, klopi in zlasti vel. oltar iz delavnice Št. Šubica, vezenine na paramentih, ciborij Plečnikov, nebo Vurnikove šole. Slikarji: Leta Layer, Jur. in Jan. Šubic, J. J. Remb. Prvotno podr. starološke prafare, se omenja kot vikariat že 1296; župnija 1417. Iz nje so se pozneje izločile župnije: Stara Oselica, Leskovica, Javorje, Lučine in Trata. Patronatske pravice so . imeli do 1893 brižinski .škofje, nato. graščina Loka. V Poljanah so se rodili: Alič Jurij (1779—1845), dekan v laškem Vidmu, pomemben šolnik v dobi nar. preporoda; Jesenko Janez (1838 do 1908), zgodovinar in geograf; Penko Pavel (r.1877), župnik, pisatelj; znani predstavniki umetniške družine Šubicev: Janez Šubic (1850—1889), cerkv. in pokr. slikar, Jurij (1855—1899), njegov brat, portretist in dekorator, oba sinova kiparja in slikarja Štefana Š.; Ivan Š. (1856—1924), organizator slov. obrtnega šolstva, strokovni in potopisni pisatelj; Tavčar dr. Ivan (1851—1923), odv., politik, ljublj. župan, realistični romantik in domačijski pisatelj; Ušeničnik dr. Aleš (r. 1868), univ. prof. teol., predstavnik kal. filozofije in sociologije; Ušeničnik dr. France (r. 1866), prof. pastoralke na Ljubljanski univerzi in strokovni pisatelj.
Predmost, 43*8*1*5*6. Sr so du fin Škofja Loka 13 km, žand o pTt š Župnija Poljane 0.5 km, zdr Trata 4km, žel Škofja Loka 16 km. Nm 395 m. Razmaknjeno selišče na d. bregu Poljanščice nasproti Poljanam. Vaščani se bavijo po večini z malo, poklicno in domačo obrtjo. Trgovina z dež. pridelki.
Smoldno, 30*5*5*0*0. Sr so du fin Škofja Loka 15 km, žand o pTt š Župnija Poljane 2.5 km, zdr Trata. 7km, žel Škofja Loka 15ikm. Nm povpr. 600 m. Raztresena vas na šibkih policah v strmem j. pobočju Gabrške gore (963 m). Proti Poljanam obč. vozna pot. Močan listnat gozd, ilovnate njive. Srednja zemljiška posest, šibkim poljskim pridelkom škodijo še pogosta neurja. Razgledna pot iz Poljan v Sopotnico (pičli 2 uri). V »Borštu«: so nekdaj kopali železno rudo in jo prodajali v Železnike.
Srednja vas, 81*12*5*7*0. Sr so du fin Škofja Loka 15 km, žand o pTt š Župnija Poljane 2.5 km, zdr Trata 2 km, žel Škofja . Loka 18 km. Nm 400 m. Raztegnjena vas ob ban. cesti med Poljanami in Gor. vasjo, hiše umaknjene v vznožje Brd. Par močnih kmetij zaposluje manjše posestnike s poljskim in gozdarskim delom. Skrbno obdelane travnike ogroža Sora, njive na prisojnih terasah dobro donašajo. Lesna trgovina in obrti. Naravno kopališče, dostop k smuškim terenom v Brdih; kot letoviški kraj zavzema drugo mesto v občini. Za izlete primerjaj Poljane. Gostilni s tuj. sobami, lesna trgovina, žaga
Vinharje, 75*12*6*5*1. Sr so du fin Škofja Loka 14.5 km, žand o pTt š Župnija Poljane 2 km, zdr Trata 7 km, žel Škofja Loka 17.5 km. Nm povpr. 650 m. Brdarska naselbina z lepimi in trdnimi kmetijami j. od Poljan na sz. razraščenem slemenu Pasje ravni (621, 698, 715 m). Prisojna lega v skrilastem svetu s prehodom v apneno zemljo. Kmetijstvo in gozdarstvo. Kočarski del vasi se preživlja še z ročnim delom in zbiranjem gozdnih sadežev. Promet teži na Poljane, kamor vodi položna obč. vozna pot. Gozdi imajo mnogo divjačine (jelovi Vinharski boršt). Izletna pot na Pasjo ravan preko Kremenka (iz Poljan dobri 2 uri).
Visoko, 28*4*3*1*1. Sr so du fin Škofja Loka 10 km, žand o pTt š Župnija Poljane 2.5 km, zdr Trata 7 km, žel Škofja Loka 13 km. Nm 378 m. Skupno ime za posamič stoječe kmetske dvorce na d. bregu Polj. Sore, preko katere vodijo trije mostovi k ban. cesti Škofja Loka—Žiri. Prostor za naselbino je dala šibka ravnica pod podanki strmega Bukovega in Kovskega vrha. Največji kmetski dvor z graščinskim značajem, prvotno lovski dvorec loške gospode, je kupil dr. Ivan Tavčar; zdaj1 je letoviški in lovski gradič njegovih dedičev. V policah nad njun, kjer so namesto prvotnih njiv lepi smrekovi nasadi, kapelica z grobnico dr. Tavčarja; v stilno zanimivem poslopju važen rodbinski arhiv (Visoška kronika!) in velika izbira starih zemljevidov. Graščina ima v lasti ribolov v Polj. Sori in njenih pritokih. Vaščane redi izdatna zemlja in lesna obrt. Naravna kopališča, izhodišča za izlete (na Bukov vrh 1 uro, Pasjo ravan 2 uri, Rovski vrh 1 uro, Sv. Volbenk 20 min.). Mlin, žaga, lesna trgovina, elektrarna. Tu se je rodil prof. Debeljak Matija (1807 do 1867), časnikar in nar. voditelj v Trstu.
Volča, 126*24*4*18*2. Sr so du fin Škofja Loka 14.5 km, žand o pTt š Župnija Poljane 2 km, zdr Trata 6 km, žel Škofja Loka 17.5 km. Nm 466 m. Leži s. od Poljan, v dolinici Ločilnice. Hiše so razvrščene pod izrastkom Lomskega hriba v arhitektonsko zanimivo skupino s fresko slikanim znamenjem v središču. Bajtarska in mlajša poslopja v bregovih. Množica potov dovaja promet s hribov k obč. cesti od Javorjev na Poljane. Poljedelstvo, živinoreja, prometna lega in lesna obrt, ki izrablja precejšnje vodne sile. Odcep poti na Malenski vrh in Blegoš. V hiši št. 11 (pri Dolenjcu) v obokanih kleteh ostanki graščinskih zaporov iz časa brižinskih škofov. Žaga in lesna trgovina. Podr. cerkev sv. Jurija nad vasjo je preprosta, baročno prezidana, poznogotska cerkev. Prvotni slog je ohranjen v presbiteriju, ki hrani zabrisane gotske slike na omet (zač. 16. stol.); 3 zlati oltarji. V vasi znamenje s Tuškovimi freskami. Tu je bil doma Dolinar dr. Jurij (1764—1858), prof. kan. prava in cerkv. zgod.
Zakobiljek, 42*10*2*8*1. Sr so du fin Škofja Loka 17 km, žand o pTt š Župnija Poljane 4.5 km, zdr Trata 8 km, žel Škofja Loka 20 km. Nm povpr. 580 m. Naselbina v dveh razmaknjenih vrstah v jv. slemenu Malenškega vrha (1050 m). Križišče številnih gorskih potov. Srednja in mala posest; deloma iščejo zaslužka v gozdarskem in poljskem delu ter domači obrti. Prometno teži na Poljane (po obč. poti na Lom in Volčo). Po »Rožnem brdu« najbližja pot iz Poljan na Malenski vrh (l,5ure).
Žabja vas, 52*13*0*13*3. Sr so du fin Škofja Loka 15 km, žand o pTt š Župnija Poljane 2.5 km, zd» Trata 2.5 km, žel Škofja Loka. 18 km. Nm 400m. Leži na d. bregu Sore, nasproti Srednje vasi, 1/2 km od ban. ceste. Pičlo odmerjena poljska zemlja. Delavci in mali obrtniki.
Preb. 2780, hiš 536, posest. 278, koč. 258, najem. 0. Površina 7315 ha: njiv in vrtov 656, trav. in paš. 1668, sadovnjakov 49, gozdov 4773, ostalo 169. Občina zavzema osrednji del Selške doline od ožine z. od Selc (Petrovo brdo) do neposeljene Soteske na jv. Hribovska meja se splošno drži razvodne črte; umetno prikrojena je le v območju potoka Češnjice. Razen roba Jelovice je svet srednje visoko gričevje, ki doseže višino 1000 in šele ob meji. Po hribih so raztresene gručaste vasice, v dolinah, kjer se je zgostil promet, in visokih zatišnih legah leže domovi v sklenjenih vrstah ali gručah. Naselbine se izmikajo Sori na višje lege, zlasti na konec stranskih dolin (ob Bukovščici in Luši). Prevladuje kmetijstvo; le v območju Jelovice in Hrastnika delo v jelovih gozdih verskega zaklada in zasebnih podjetnikov. Obrtniki delajo splošno le za domači trg. Rodna prst je tudi v višjih legah dosti izdatna, vendar poljske pridelke le redkokje izvažajo (krompir, fižol). Večji in stalnejši izvoz daje živinoreja (pincgavska pasma); prodajajo govedo, prašiče, mleko, presno maslo. Les uživa dober sloves (hlodi, deske, sodi; manj drva). Na prodaj stavljajo še oglje, maline, lubje. Neizrabljeno je ležišče manganove rude v pobočju Sv. Miklavža. Prometno zvezo z žel. postajo v Škofji Loki vzdržuje ban. cesta na Železnike—drž. meja. Občina obvladuje glavne prečne prehode na poljansko in savsko stran. Letoviških gostov je malo, čeprav so za to ugodni pogoji (naravna kopališča, gorski zrak, sončna lega, razgledne postojanke, izvrstna markacija potov, prilika za smuko). Dobra gozdna lovišča in ribolov.
Bukovica, 134*29*20*9*0. Sr so du Škofja Loka 8km, žand zdr fin Železniki 9 km, Škofja Loka 11 km, o pTt Župnija Selce 4km, š v kraju, ust. 1903, 2 odd. PRK, Gas. Nm 395 m. Raztegnjena vas tik ob ban. cesti Škofja Loka—Železniki ob vhodu t osrednji kotlinasti del doline. Hiše stoje na neznatni vzpetosti nad d. bregom Sore. Gospodarsko trdna vas z ličnimi zgradbami. Kmetijstvo in gozdarstvo. Mlad jelov veleposestniški gozd v hribu Hrastniku (802 m). Poleg 1/2 .km širokega Bukovškega polja, najobsežnejšega v dolini, sega vaška posest na levo stran Sore, kjer je okr. 1540—1580 obratoval železni rudnik Bukovica (ime s>Rudnik« v grapi Jablenovci, j. od Zabrekev). Sončna lega, ugodne prometne zveze na Škofjo Loko, naravno kopališče. Leta 1291. je imela vas 8 kmetij. Podr. cerkev sv. Florijana se prvič omenja 1622. Svetla barokizirana gotska stavba z učinkovitim rokokojskim oltarjem, na stolpu slike Jerneja iz Loke.
Bukovščica, 133*24*14*10*0. Sr so du Škofja Loka 12 km, žand zdr fin Železniki 12 km, žel Škofja Loka 15 km, o pTt Selca 6km, š Župnija v kraju. Šola ust. 1907, 1 odd. Jav. knjiž., PRK, PJS, Kat. prosv. d. Nm 450 m. Raztresena vas ob istoimenskem potoku, ki se odteka po ozki grapi v Selško Soro. Spremlja ga obč. Cesta v 4km oddaljeno Bukovico. Hiše so strnjene deloma ob farni cerkvi, deloma ob potoku in stranskih zaselkih: Hrib, Kras (kraške oblike v apnencu), Dunaj in Laško. Okrog selišča kotlast nepregleden svet, porasel z gozdnim in sadnim drevjem, razdeljen na malo posest. Vaščani se radi pomanjkanja zemlje posvečajo obrti (mlinarstvo). Izletne točke: Sv. Jošt nad Kranjem (iz Bukovice 1 uro 30min., markacija), Sv. Moho (948 m, 1 1/2 ure), Planica (823 m, 1 uro) in Crngrob (2 uri). Župnija Bukovščica (dek. Loka, škof. ljubljanska) ima 450 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Klemena je močno prezidana gotska stavba z ukrivljeno ladjo; v tlorisu še dobro vidna preprosta romanska osnova. Veliki oltar Štefana Šubica, v stranskih sliki J.Franketa. Bila je prvotno podr. starološke, nato selške prafare. Od 1789 župnija. Zaselek Dunaj je nastal po 1560 in dobil ime po šegavi razlagi imena za zaselek Laško. Laško je 1291 štelo 3 kmetije, kot danes; verjetno se imenuje po imenu Laz (veliki kompleks sv. od vasi).
Dolenja vas, 261*53*40*13*0. Sr so du Škofja Loka 10 km, žand zdr fin Železniki 7 km, žel Škofja Loka 13 km, o pTt š Župnija Selca 2km. Nm 414 m. Leži jv. od Selc v prometno važni legi sredi spodnje Selške doline. Poleg urejene skupine prvotnih domov nad ban. cesto na d. bregu Sore, spadata h kraju še zaselka Kršivnik in Hudo. Obdelovanje zemlje dobro donaša radi sončne lege; na prodaj stavijo zlasti živinorejske in gozdne pridelke. Čebelarstvo. Gostilni s prenočišči, žaga, mlin, več obrtnikov. Odtod izvirajo kmetski predniki dr. J. Evang. Kreka.
Dražgoše, 444*80*40*40*0. Sr so du Škofja Loka 22 km, žand zdr fin pTt Železniki 9 km, žel Škofja Loka 25 km, o 10 km, š Župnija v kraju. Šola ust. 1894, 2 odd. SKj, Kat. prosv. d., Bral. d., Gled. oder. Nm 853 in (pri cerkvi). Leže v prisojnih policah pod Jelovico (Kotlič za Dražgoško goro 1410 m), ki se konča nad Selsko dolino s strmim, odsekanimi robom. Vas je postavljena tik pod gozdnat rob, vzdolž obč. ceste, ki se na treh mestih spušča v dolino (na Češnjico k ban. cesti 5km). Selišče se deli na dve večji skupini: Dražgoše Pri cerkvi (pod farno cerkvijo) s seniki, ki segajo 4km daleč na z. pod pečine Dražgoške gore, in Dražgoše Na pečeh, 10 minut v. od cerkve. Blizu odtod stoji zase zaselek Jelenšče. Preko potoka Češnjice samotna Novakova kmetija. Prebivalci so bili sprva vsi poljedelci, nato so prevzeli gozdno delo in lesno obrt (gozdni delavci, oglarji, vozniki in sodarji). Gozd povečini pripada zunanjim posestnikom in verskemu skladu, vaščanom manjše parcele in pašniki (senožeti). Električna razsvetljava iz Rudna; žična tovorna vzpenjača na planoto. Okrog vasi so prvotno kmetje, nato rudarji kopali železno rudo za plavže v Železnikih; ostanki rovov so deloma še vidni (Lajški vrh, Trogovec, Jelenšče). Kraj je prikladen za planinsko letovišče in zdravilišče. Izhodišče za ture v Jelovico in dalje na Sotesko (3 ure) in Bled (iz Rovtarice, oz. Selške pl. ca 4 ure), na Ratitovec (1682m, 31/2 ure; Krekova koča), na Podnart in Kropo (3 do 4 ure). Sledovi staroslovenske naselbine. Vas je 1291 spadala pod županstvo na Rudnem in je štela Pri cerkvi 8, Na pečeh 9, na Jelenščah 2 kmetiji. Vse tri so 1931 združili v eno vas. Župnija Dražgoše (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 444 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Lucije se prvič omenja 1535. Sedanja baročna stavba je iz 1642—1647. Posebna znamenitost cerkve so 4 zlati oltarji iz 1658, najlepši tovrstni umetnostni spomeniki v Sloveniji; marmornat podstavek vel. oltarja iz 1934. Iz selške prafare se je izločila kot župnijski vikariat 1756. Matične knjige od 1757. V Jelenščah se je rodil 1857 Jelenc Luka, organizator učiteljstva, publicist in drž. poslanec na Dunaju.
Golica, 83*13*9*4*0. Sr so du Škofja Loka 14 km, žand zdr fin Železniki 8 km, žel Škofja Loka 17 km, o pTt š Župnija Selca 3 km. Nm 590—810 m. Leži j. od Selc ob prehodu skrilastih stirpniških reber v apneno pobočje Sv. Miklavža (957 m). Zgornja Golica je gručasta skupina hiš ob prelazu .od Stirpnika v Studensko grapo; više, že preko slemena, zaselka Hodica in Rastovka. Spodnja Golica leži sredi pobočja, koder vodi najbližja vozna pot v Selca, do ban. ceste 3—4km. Naporno obdelovanje prisojnih tal. Gozdarstvo in sadjarstvo. Na razglednem vrhu z. od vasi podr. cerkev sv. Miklavža, ki spada med najstarejše podr. v župniji, čeprav se omenja šele 1622. Močno prezidana preprosta romanska stavba. V oltarju slika St. Šubica.
Kališe, 84*15*6*9*0. Sr so du Škofja Loka 16 km, žand zdr fin pTt Železniki 5 km, žel Škofja Loka 19 km, o š Župnija Selca 4 km. N;m 868 m. Zatišna kmetska naselbina na j. pobočju Slemena (893 m) sz. od Selc. Dobre prisojne njive, obkrožene z bogatim gozdom. Odkriti hallstattski grobovi. Kupi žlindre na Stalici pod vasjo so verjetno ostanek primitivnega železarstva iz časov pred 14. stol. Okr. 100 in nad vasjo podr. gotska cerkev sv. Križa, postavljena v 15. stol. Do 70, let prejšnjega stol. je imela lesen raven strop, ki so ga radi razpadanja odstranili in cerkev obokali. Ohranila je dve ladji in izvrstne freske iz zač. 15. stoletja na pročelju.
Knape, 94*19*10*9*0. Sr so du Škofja Loka 11 km, žand zdr fin Železniki 9 km, žel Škofja Loka 14 km, o pTt Selca 4 km, š Župnija Bukovščica 1 km. Nm 445 m. Leže ob obč. cesti v ozki grapi Bukovščice z. za Hrastnikom (802 m). Vas se prvič omenja 1642 kot naselbina Bukovških rudarjev, ki so po opustitvi rudnika v Jablenovci kopali železno rudo do 1874 za Mujevcem pod Pozirnom. Pozneje so se začeli baviti z obdelovanjem malih posestev in drugim stranskim zaslužkom. Dostop (od ban. ceste 4 km) tudi z malimi motornimi vozili.
Lajše, 44*24*10*14*0. Sr so du Škofja Loka 17 km, žand zdr fin Železniki 10 km, žel Škofja Loka 20 km, o pTt š Župnija Selca 5 km. Nm 705—857 m. Kraj sestavlja več zaselkov po mali globeli v. od Slemena (883) in pod j. holmcem Jelovice s. od Selc. Domovi s srednjo posestjo po zavitih policah; travniki in gozdi, razen onih tik pod Jelovico, v hudih strminah. Plitva prst, šibek poljski donos. Nekaj gozdnih delavcev. Na robu najvišje police podr. cerkev sv. Jederti, preprosto zgrajena stavba v poznogotskem slogu, 1713 preoblikovana v barak. Krasna streha na zvoniku.
Pozirno, 61*11*5*6*0. Sr so du Škofja Loka 15 km, žand zdr fin Železniki 10 km, žel Škofja Loka 18 km, o pTt Selca 5 km, š Župnija Bukovščica 3 km. Nm ca 640 m. Skromna kmetska vas na veliki prisojni polici pod Sv. Mohorjem (948 m). Precej jelovega gozda. Do ban. ceste 7 km obč. poti.
Praprotno, 77*18*10*8*0. Sr so du Škofja Loka 7 km, žand zdr fin Železniki 10 km, žel Škofja Loka 10 km, o pTt Župnija Selce 6 km, š Bukovica 2 km. Nm 400 m. Edina večja naselbina v ožjem spodnjem delu doline, tik nad d. bregom Selške Sore, ki se tu stiska pod vznožjem Hrastnika (802 m). Polje v smeri rečnega zavoja proti Soteski, deloma v plodnem naplavinskem, deloma v zamočvirjenem skrilastem svetu. Gozd v Hrastniku. Izhodišče za Lubnik (mimo Sv. Tomaža 11/2 ure), Križno goro (678 m, 1/2 ure) in Planico (823 m, 1/2 ure). Malo obiskan, miren letoviški kraj. Gostilne.
Rovt, 87*15*10*5*0. Sr so du Škofja Loka 14 km, žand zdr fin Železniki 15 km, žel Škofja Loka 17 km, o pTt Selca 9 km, š Župnija Sv. Lenart Nm povpr. 900 m. Brdarska naselbina j. od Selc in z. nad Lušo. Močne kmetije stoje posamič na obsežnih prisojnih plodnih policah; manjši posestniki bliže skupaj vrh slemena. Kmetijstvo in gozdarstvo. Skozi vas gre več potov iz Selške v Poljansko dolino in na Blegoš (4—5 ur; tovorni promet se obrača po Luši na Praprotno, do ban. ceste 8km.
Selca, 440*89*20*69*0. Sr so du Škofja Loka 12 km, žand zdr fin Železniki 5 km, žel Škofja Loka 15 km, o pTt š Župnija v kraju. Šola ust. 1778, 6 odd. Jav. knjiž., SKj, PRK, PJS, Kat. prosv. d., Gas., tuj. prom. d., PSVD, PCD, Bralno in pev. d. »Ratitovec<. Nm 436 m. Leže ob s. robu Selške doline. V vasi doseže Selnica ravnino in seka ban. cesto Škofja Loka Železniki. Obcestno podolžno skupino hiš preseka druga dvojna hišna vrsta v ozki globeli med Sv. Križem (868 m) in Kozlovim vrhom (831). Selca so prometno središče doline radi svoje lege in najstarejše fare ž močno gospodarsko in prosvetno organizacijo. Razpolagajo s plodnim, skoraj ravnim belškim poljem, precejšnjo vodno silo in zalogo jelovega in bukovega gozda. Reja pincgavske pasme, čebelarstvo in sadjarstvo na zadružni podlagi (vpliv dr. ]. Kreka). Obrt, lesna in druga trgovina. Napreduje tudi tujski promet; redne avtobusne zveze na Škofjo Loko, na vse strani izvrstne markacije; v Sori dobro naravno kopališče, šibke pa so še stanovanjske in gostinske naprave (le 3 gostilniške tujske sobe). Pripravno izhodišče za Sv. Miklavž (957 m) in Sv. Križ (868 m, oba 1 uro), Sv. Mohor (948, 1 uro) in Dražgoše (843 m, l1/2ure), na savsko stran vodita izletni poti na Jamnik (827 m) in Sv. Jošt (845 m, do 21/2 ure), čez Jelovico pa v Sotesko v Bohinju (6 ur). Kraj omenja že 973 darilna listina Otona II. Selca so 1291 in 1560 štela 18 kmetij. Leta 1291. je bil v vasi sedež županstva za vasi: Dolenjo vas, Topole, Smoljevo, Češnjico, Ostri vrh, Penovnik, Podlonk, Skovine, Golico, Dobroslavico, Zali log, Železnike, Studeno ter Sp. in Zg. Golico. Župnija Selca nad Škofjo Loko (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 3050 duš. Pokopališče; v pokop. kapeli Grošljevo Križanje. Župna cerkev sv. Petra. Postanek ni znan, sega pa verjetno v prvo dobo po naselitvi. Stavba je bila zadnjič prezidana, potem ko je 1809 pogorela. Stilno še prevladuje barok 17.—18. stol. Sv. Peter Langusov, sv. Štefan in križev pot Layerjev, dve sliki Rembovi. Cerkev je bila prvotno podr. starološke prafare; kot vikariat se navaja že 1296. Začetek župnije 1454. Selška župnija je mati župnij: Železnikov, Sorice, Dražgoš, Zalega loga, Bukovščice in Sv. Lenarta. Zadnja razmejitev 1920. Patronat: do 1803 brižinski škofje, nato graščina Loka. Pripadala je do 1751 Ogleju, nato do 1787 Gorici, poslej ljubljanski škofiji. Pri »Štoku< (zdaj prosvetni dom) zadnji dom dr. J. Kreka (spominska plošča). Drugi pomembni rojaki: Blaznik Blaž (1786—1862), župnik v Naklem, pisec memoarov za dobo nar. preporoda; Kos dr. Franc (1853—1924), zgodovinar; Krek France (1858— 1921), plodovit mladinski pesnik; Urbanija Josip (r. 1877), ak. kipar in slikar.
Spodnja Luša, 94*23*15*8*0. Sr so du Škofja Loka 9 km^, žand zdr fin Železniki 10 km, žel Škofja Loka 12 km, o pTt š Selca 5km, š Bukovica 3 km. Nm 400—450 m. Vas sestavljajo 3 zaselki ob dolenjem toku Luše, zadnjega d. pritoka Selške Sore. Spodnji del vasi se dotika ban. ceste, ostalo veže občinska. Dolinica je močvirna, zato so njive zvečine v bregu. Šibko kmetijstvo podpirajo lesna obrt, sadjarstvo, čebelarstvo, mlinarstvo, gobarstvo in delavski zaslužek. Vas se je včasih zvala Spodnji Stirpnik in Potoki.
Stirpnik, 93*14*4*10*0. Sr so du Škofja Loka 12 km, žand zdr fin Železniki 10 km, žel Škofja Loka 15 km, o pTt Župnija Selca 5 km, š Bukovica 5 km. Nm 600—700 m. Skupina samotnih kmetij in koč v hribovju med Selško Soro in Lušo. Polja na prisojnih policah, glavno premoženje v mešanih gozdih. Po vozni poti 3 km do Bukovice ali Dolenje vasi. Zanimiva izletna točka. Po urbarju iz 1291 je bil tu sedež županstva za vasi: Stirpnik, Praprotno, Kozlov vrh (Sv. Tomaž), Rantovše, Bukovica, Sevlje, Crnovec, Spodnja Luša, Zgornja Luša, Rovt, Ratitovke, Dragobaček, Ravne, Mlaka in Jarčje brdo.
Strmica, 73*15*6*9*0. Sr so du Škofja Loka 14 km, žand zdr Im Železniki 12 km, žel Škofja Loka 17 km, o pTt Selca 7 km, i Župnija Bukovščica 2 km. Nm 565 m. Leži nad Bukovščico na mestu, kjer prisojna polica prehaja v strmo pobočje Špičastega hriba (835 m). Pod vasjo kraške oblike. Promet odvaja dolina Bukovščice na Bukovico, do ban. ceste 6km. Izletna pot na Sv. Jošt (1 uro). Po urbarju iz 1291 je bil tu sedež županstva za kraje; Hudi laz, Zabrekve, Bezovnica, Zali Potok, Pozirno, Hrib, Laško, Bukovšcica, Stibernica, Cepule, Lavtarski vrh, planica, Srednik, Križna gora, Cavrno, Poljščica, Olše in Brezovica.
Sv. Lenart, 142*27*20*7*0. Sr so du Škofja Loka 12 km, žand zdr fin Železniki 10 km, žel Škofja Loka 15 km, o pTt Selca 8km, š Župnija v kraju. Šola ust. 1896, 1 odd. PRK, Trez. ml., Kat. "prosv. d. Nm 753 m. Vas je nastala 1931 po združitvi nekdanjih vasi: Ravne, Dragobaček in Črna. je neenotna naselbina v Brdu, v. odrastku Martinj vrha; dva potoka, ki se stekata v Lušo, jo delita na tri dele. Pičlo poljsko zemljo kosajo gozdne parcele (večinoma smreka, deloma bukev in hrast). Najslikovitejša postojanka ob prehodu iz Selške v Poljansko dolino. Prevladuje mala zemljiška posest; kmetje, mali obrtniki in delavci (drvarji, oglarji, dninarji). Dostop le z vozom, glavna prometna zveza na Praprotno, kjer doseže ban. cesto (ca 5km). Župnija Sv. Lenart (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 507 duš. pokopališče. Župna cerkev sv. Lenarta je stala že pred 1400. ko je 1841 cerkev in zvonik poškodovala strela, so 1853 zgradili nov zvonik, cerkev restavrirali in zabrisali gotske osnove. Pomembne slike: Metzingerjev sv. Lenart, Jan. Šubica Immaculata; stranski oltarji Egartnerjevi. Iz selške prafare se je izločila 1790 kot lokalija, povzdignjena v župnijo 1862. Stalni duhovniki že od 1785. V vasi lepo Gosarjevo znamenje.
Sv. Tomaž, 81*9*7*2*0. Sr so du Škofja Loka 8 km, žand zdr fin Železniki 11 km, žel Škofja Loka 11 km, o pTt Župnija Selca 7 km, š Bukovica 3 km. Nm 655 m. Leži na sz. podaljšku Lubnika, ki se končuje ob Luši in Selški Sori pri Praprotnem (2km z vozom od ban. ceste). Hiše so raztresene po prisojni rebri, med njimi sadno drevje (češnje, češplje, kostanj za prodaj). Priporočljiva izletna pot na Lubnik (1024 m). Podr. cerkev sv. Tomaža je barokizirana gotska stavba, zgrajena pred 1595, ko se prvič omenja.
Sevlje, 109*23*10*13*0. Sr so du Škofja Loka 9km, žand zdr fin Železniki 9 km, žel Škofja Loka 12 km, o pTt Župnija Selca 4kffl, š Bukovica 1 km. Nm 430 m. Leže sz. od izliva Bukovščice v Selško Soro, 1 km od ban. ceste na Bukovici, zvečine na šibki terasi v podnožju Sv. Mohorja. Kmetije se navadno družijo v skupine po dve in dve, kočarji so raztreseni. Štirim prvotnim kmetijami so se priključili bivši Bukovški rudarji, ki so se oprijeli poljedelstva. Srednja rodovitnost, sadje slabo uspeva.
Topole, 60*9*7*2*0. Sr so du Škofja Loka 12 km, žand zdr fin Železniki 8 km, žel Škofja Loka 15 km, o pTt š Župnija Selca 3 km. Nm povpr. 680 m. Leže v prisojni plitvi kotanji pod Kozlovim vrhom, sv. od Selc. Dobra zemlja pripravna za obdelovanje; srednja posest. Za prodaj gozdni in živinorejski pridelki ter sadje.
Zabrekve, 76*11*9*2*0. Sr so du Škofja Loka 15 km, žand zdr fin Železniki 11 km, žel Škofja Loka. 18 km, o pTt š Župnija Selca 6 km. Nm povpr. 925 m. Gručasta naselbina močnih kmetov na zgornji polici pod razglednim Sv. Mohorjem (949 m). Gospodarsko šibkejši zaselek Bezovnica. Podr. cerkev sv. Mohorja iz dobe umirajoče gotike (zač. 17. stol.). Neodgrnjene freske Jerneja iz Loke. Prvovrstna izletna točka. Dostopi: od Sv. Jošta (2 uri), Podnarta (2 uri), Selc (1 uro), od Bukovice preko Bukovščice (2 uri).
Zgornja Luša, 110*15*6*9*0. Sr so du Škofja Loka 10 km, žand zdr fin Železniki 11 km, žel Škofja Loka 13 km, o pTt Selca 6 km, š Župnija Sv. Lenart 3 km. Nm povpr. 450 m. Osrednji kraj v dolini Luše, največjem stranskem odcepu Selške doline. Iz vasi izhaja več manjših dolinic, predvsem v smeri na Sv. Lenart in k razvodju na Poljansko dolino (Predole 691 m). Prvotne močne kmetije in novejši manjši posestniki, ki žive več od obrti in prometa kot •od zemlje. Promet je usmerjen k ban. cesti v Sp. Luši (31/2 km). Razhodišče izletnih poti na Sv. Lenart in preko Sv. Valentina v Poljansko dolino (Javorje 11/2 ure, Blegoš 3 1/2 ure, Poljane 2 1/2 ure).
Preb. 1727, hiš 255, posest. 128, koč. 112, najem. 15. Površina 6714 ha; njiv in vrtov 396, trav. in paš. 4176, sadovnjakov 16, gozdov 2007, ostalo 119. Izrazita planinska občina. Pričenja v ozki zaviti soteski z. od Železnikov in obsega odtod dalje vse povirje Sore do drž. meje. Tako oklepa še Gladki vrh (1672 m), gornje planine v Batitovčevi planoti, doseže drž. mejo v. od Možica (1602 m) in jo spremlja čez prelaz Petrovo brdo (vhod v dolino Bače, 804 m) na pobočje Porezna (1622 m) in planjavo nad Črnim vrhom (1288, 1304 m), na kar se loči od nje in razvodnice v loku na Mali Blegoš (1079). Ozemlje so razkosali pritoki Selške Sore: Danjski potok, zadnja Sora in Davča, Kulturna tla tvorita na s. vrsta do 1200 in visokih polic pod skalnatim robom Ratitovca, na j. pa Davška planota. Dolinske tesni so bile prvotno brez selišč; sedanji naseljenci izkoriščajo predvsem njih vodne sile. S. del občine ima strnjene vasi (zaselke), j. pretežno samotne kmetije. Na s. segajo selišča (na j. le posamezne kmetije) do 1200 in visoko, poletni stanovi za Ratitovčevimi čermi in Sorsko pečjo pa še znatno više. Prisojna leva stran doline ima krasno razvite planinske pašnike in senožeti, blizu hiš .travnike. Paša in gozd sta večkrat v skupni posesti ene ali več vasi (srenje). V bolj osojnem jugu je obseg travnikov večji, pravih pašnikov malo, skupna last izginja. Gozdi, največ jelovi, pokrivajo nižja pobočja tja do dolinskega dna. Pridelek poznega žita (oves, rž, pšenica) kmetom splošno komaj zadošča. Izdatnejši je pridelek krompirja; dvojna setev le v nižjih legah. Za izvoz preostaja mnogo lesa (hlodi, deske, oglje, drva) in živine (dobra pincgavska pasma, malo prašičev, ovac in koz) ter presno maslo. Trg imajo v Škofji Loki, Boh. Bistrici in Jesenicah. Sir, sadje in perutnina le za dom; pičlo čebelarstvo, čipkarstvo v propadanju. Prometna os je ban. cesta vzdolž ob Sori z odcepom na Sorico. Markirana turistovska pota. Planinsko letovanje v Sorici in Zalem logu; največ obiska ima Krekova koča na Ratitovcu. Širne planjave z ugodno smuko. Dovoz do Železnikov z avtobusom, dalje do Sorice poštni voz; žel. postaja tudi v Boh. Bistrici. Izredno bogato lovišče (srne, divje koze, zajci, lisice itd.).
Davča, 470*61*42*15*4. Sr so du Škofja Loka. 33 km, žand zdr fin Železniki. 15 km, žel Škofja Loka 38 km, o pT Sorica 7 km, š Župnija ekspoz. v kraju. Šola ust. 1896, 1 odd. Nm 967 m. Združuje široko razpostavljene samotne kmetije na visoki planoti med Poreznom (1622 m, vrh v It.) in Črnim vrhom (1288 m). Vaško ozemlje sega od ovinka Zadnje Sore na j. do drž. meje. V prostrano skrilasto površje se je zajedel potok Davča, desni pritok Sore, in ga razdelil v dve slemeni, ki se strneta nad njenim izvirom (tu lep slap). V grapi nekaj mlinov in žag, dve zasebni elektrarni. Kmetije iščejo prisojne bregove, senčne kraje pokriva pretežno jelov gozd. Ker je ozemlje proti j. zaprto, je zima dolga in pridelek jako pozen. Žitni donos (oves, rž, jara pšenica, izjemno ajda) ni zadosten; prodajajo pa živino (pincgavska pasma), prašiče, presno maslo, hlode in oglje, gozdne sadeže. Sadje le za dom. Promet se drži dobre obč. ceste (le za vozove) do ban. ceste v Zalem logu (5km). Mnogo krajevnih lepot. Ture na Blegoš (3 ure), Črni vrh in Porezen (po 2 uri). Gostilna s prenoč. Kraj so 1560—1580 kolonizirali s Slovenci, ki so sprva pripadali županstvu Sorici, v zač. 17. stol. pa je dobila vas samostojno županstvo. Župnija Ekspozitura Davča (žup. Sorica, dek. Loka, škof. ljublj.) ima 470 duš. Cerkev N. Leta Gospe je bila zidana 1878. V vel. oltarju svetle, slogovno neizrazite stavbe je lepa slika Jur. Šubica. Od 1928 ekspozitura soriške župnije; matične knjige od 1923. Po rapalski pogodbi je del ekspoziture prešel iz goriške nadškofije (župnija Novake) v administracijo ljublj. škofa.
Osojnik, 26*3*3*0*0. Sr so du Škofja Loka 23 km, žand zdr fin pTt Železniki 5 km, žel Škofja Loka 25.8 km, o 9 km, š Župnija Zali log 1 km. Nm 760—780 m. Leži na s. strani Malega Blegoša (1079 m) nad Osojniškim potokom. Močno preperel apnenčev in dolomitni svet. Ob potoku mlini. Razsežna kmetska posest. Do ban. ceste pod Zalim logom 5 km. Turistovska zveza na poljansko stran (Blegoš 2 uri).
Podporezen, 59*9*8*1*0. Sr so du Škofja Loka 28 km, žand zdr fin Železniki 12 km, žel Škofja Loka 30.8 km, o pTt š Župnija Sorica 5 km. Nm 600—1100 m. Združuje razkropljene kmetije med pobočjem Lajnarja (1549 m) in Hoča (1512 m), edinega jugoslovanskega vrha v Poreznu. Velike kmetije, zlasti v visokem planinskem svetu. Dolina ob Zadnji Sori z ban. cesto preko drž. meje je skoraj neposeljena. Gozd se prične redčiti šele v planoti nad višino 900 m. večina obdelanega sveta je obrnjena na v. Zaselek pri žagi; lesna industrija, gostilna s prenoč. Izgovoru se pozna nemško rutarski izvor naseljencev.
Potok, 103*18*10*8*0. Sr so du Škofja Loka 23 km, žand zdr fin pTt Železniki 5 km, žel Škofja Loka 25.8 km, o 8 km, š Župnija Zali log 3 km. Nm 680—840. Leži v globoki, ozki globeli Farjega potoka pod Malim Blegošem. Do ban. ceste ca 2.5 km. Postanek naselbine v osojnem dolinskem dnu je fužinarski; ostanki fužin so še vidni. Vodne sile zdaj izrabljajo mlini in mala obrt. Večja posestva le v višjih legah.
Ravne, 48*9*7*2*0. Sr so du Škofja Loka 32 km, žand zdr fin Železniki 16 km, žel Škofja Loka 35 km, o pTt Župnija Sorica 6.5 km, š Zabrdo 1 km. Nm povpr. 1020 m. Zavzemajo j. rob v gorskem terasnem pomolu Ratitovca. Hiše stoje v strmini in na plodnejši zemlji, dočim je precej skalnata ravan« okrog Gredl vrha, obkrožena s šibkim gozdom, ostala le za vaško senožet in pašo (deloma skupna posest). Pod vasjo močni vodni izviri; par mlinov. Promet po višji gorski poti na Sorico ali po Lajtniku naravnost k ban. cesti za Zalim logom (3 km); hkrati je to turistovska pot na Ratitovec (iz doline 3 ure).
Spodnja Sorica, 173*23*8*11*4. Sr so du Škofja Loka 28 km, žand zdr fin Železniki 12 km, žel Škofja Loka 31 km, o pTt š Župnija Sorica v kraju. Šola ust. 1852, 2 odd. Knjiž. prosv. d. PRK, PJS, Gas. Nm 816 m. Največja naselbina s sončno gorsko lego v gornjem koncu Selške doline nad izvirom Sore. Lahek dostop v dolino, s katero jo veže ban. cesta; Zložen prehod tudi na Bohinj. Prvotno vrsto kmetskih domov in samotni kmetiji (V dolini) so zgostili manjši posestniki in obrtniki. Precej razdrobljene njive, krasne senožeti, skupna paša (deloma na bohinjski strani) in sočen gozd. Dobre gospodarske naprave in organizacije, Gostilniška obrt, prenočišča. Ob strnitvi obeh ban. cest zaselek Podrošt (575 m). Turistovske poti na Ratitovec (3 ure), Donnerskogel (1312 m, 1 1/4 ure) in v Boh. Bistrico (tudi za smučarje, 3 ure) z odcepom na Črno prst (5 ur). Za obisk bližjih obmejnih vrhov je treba dovoljenja. Bogata lovišča, smuški tereni, prijetno gorsko letovišče. Do Železnikov avtobusna, naprej poštna zveza.
Kraj omenja že loška listina 973. Leta 1283. so se sem naselili nemški kolonisti iz Pustriške doline. Do najnovejše dobe je še obstajala stara navada, da so Soričani vsako leto poslali cerkvi v Innichen sveče in denar za sv. maše. Leta 1291. je imela vas 19, 1318 23, 1560 pa le 15 kmetij. Tu je bil sedež županstva za vasi: Trojar, Sp. in Zg. Danje, Zabrdo, Torko, Ravne, V dolini, Prtovč in Davčo. Župnija Sorica (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 841 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Miklavža je tipična stavba iz 2. pol. 17. stol.; grbasta streha. Umetniške slike Jan. Šubica, M. Langusa in Iv. Groharja. Prvotno je bila cerkev podr. starološke, nato selške prafare; od 1656 je ekspozitura, 1683 vikariat, 1862 župnija. Patronatske pravice so imeli do 1803 brižinski škofje, nato graščina Loka Tu se je rodil slikar Grohar Ivan (1867—1911).
Spodnje Danje, 167*20*12*8*0. Sr so du Škofja Loka 28 km, žand zdr fin Železniki. 12 km, žel Škofja Loka 31 km, o pTt š Župnija Sorica 3 km. Nm 871 m. Strnjena naselbina pod Kačjim robom (1540 m) sv. od Sorice. Ime označuje plitvo globel v goriški polici, na kateri leži vas. V. od vasi polica naglo pada v prepadno, gozdnato in neposeljeno Danjsko grapo. Ob potoku nekaj mlinov. Vas je vzorno urejena. Prehod iz živinorejske v poljedelsko naselbino. Njiv je premalo, obsežna pa skupna posest v gozdu in paši. Brižinski škofje so tu naselili Nemce, ki so ohranili deloma še nemški govor s slovenskimi oblikami, vendar ga skrivajo pred tujci. Lažji promet se obrača preko Sorice, velik izvoz lesa gre naravnost v dolino; do ban. ceste 3 km. Podr. cerkev sv. Marka je barokizirana gotska stavba s slikami S. Ogrina.
Torka, 28*3*2*1*0. Sr so du Škofja Loka. 32 km, žand zdr fin Železniki 16 km, žel Škofja Loka 34.8 km, o pTt Župnija Sorica 6.5 km, š Zabrdo 0.5km. Nm 1175 m. Leži na nizkem hrbtu pod najvišjim vrhom Ratitovca (1672 m), ki se prišteva vaškemu območju. Prisojne njive, žito je pozno. Gozd radi težkega odvoza (8 km do ban. ceste) malo izkoriščajo, dobro pa se ponaša živinoreja (gorska paša). Iz vasi na vrh Ratitovca tovorna in turistična pot.
Zabrdo, 27*6*4*2*0. Sr so du Škofja Loka 32 km, žand zdr fin Železniki 16 km, žel Škofja Loka 34.8 km, o pTt Župnija Sorica 6 km, š v kraju, ust. 1906, 1 odd. Nm ca 1140 m. Ima slikovito zatišno lego na Jz. pobočju Ratitovca. V. pod njo izvira močan dotok Danjskega potoka. Vozna obč. pot na Sorico, težji dostop iz Podrošta (6 km).
Zala, 10*3*2*1*0. Sr so du Škofja Loka 23 km,.žand zdr fin pTt Železniki 9 km, žel Škofja Loka 25.8 km, o 8 km, š Župnija Zali log 1 km. Nm 890 m. Leži na najbolj neugodnem svetu v smeri od Davče na Blegoš. Planoto razjeda potok Zala, dotok Davče. Vrh strmih osojnih pobočjih njive in sončne senožeti. Glavni dohodek daje les. Gozd deloma že v tuji lasti. Težaven dovoz ob Zali in Davči, od ban. ceste 4—5 km.
Zali log, 223*42*13*26*3. Sr so du Škofja Loka 22 km, žand zdr fin pTt Železniki 5 km, žel Škofja Loka 24.8 km, o 6 km, š Župnija v kraju. Šola ust. 1856, 2 odd. Slov. kat. izobr. d. Nm,534m. Zadnja dolinska naselbina v dnu gornje Selške doline, ki temelji na kmetijstvu. Leži na nizkem vršacu nad Soro. Zemljiška posest, obsega pičlo polje, predvsem pa pašnike in gozd. Močna lesna trgovina in obrt. Nad vasjo lomijo v modernem obratu skrilaste ploščice (za strehe in tablice). Mirno letovišče, izhodišče za Ratitovec (3 ure) in Blegoš (4 ure). Do avtobusne zveze v Železnikih 1 uro (poštni voz). Prvotno selišče se je razvilo med 1318 in 1500 v više ležečih Grabljah (1080 m) med Prtovčem in Ravnami, kjer so še zdaj vaške senožeti. Pred 1500 so se prebivalci izselili v dolino. Župnija Zali log (dek. Loka, škof. ljublj..) ima 742 duš. Župna cerkev Vneb. D. M. Sedanja baročna stavba je bila zgrajena 1743 na gotski osnovi. V starem presbiteriju Gosarjeve freske, gl. slika Wolfova. Pri prvotni podr. selške prafare je bila 1762 ustanovljena lokalija z matrikami. Leta 1787 je postala župnija samostojna. Podr. Lavret. M. b. na Suši (561 m) straži na strmem pomolu vhod v vas. Centralna stavba (iz 1877), nazarenski slog; 3 Gosarjevi oltarji, Wolfove slike.
Zgornja Sorica, 333*50*11*35*4. Sr so du Škofja Loka 32 km, žand zdr fin Železniki 12 km, žel Škofja Loka 35 km, o pTt š Župnija Sorica 1 km. Nm povpr. 880 m. Lega in značaj kot Sp. Sorica. Poslopja stoje raztreseno, polja zaokrožena, zarasla skupna posest razdeljena, paša vaška in srenjska. Poleg kmetov mnogo kočarjev, obrtnikov, lesnih delavcev. Izvir Sore.
Zgornje Danje, 60*8*6*2*0. Sr so du Škofja Loka 31 km, žand zdr fin Železniki 15 km, žel Škofja Loka 34 km, o pTt Župnija Sorica 5 km, š Zabrdo 1.5 km. Nm 1180—1200 m. Leže skrite v zatišnem kotu pod strmim jz. pobočjem Ratitovca. Polje kljub prisojnosti ne rodi zadosti žita. Obsežna skupna paša, nekaj v zvezi s Sp. Danjami in Zabrdom, deloma nad gozdnim kompleksom. Živinoreja in gozdarstvo. Ob turistovski in obč. vozni poti proti Ratitovcu zaselek Trojar.
sedež Stari dvor
Preb. 4118, hiš 778, posest. 269, koč. 361, najem. 82. Površina 4447 ha: njiv in vrtov 1400, trav. in paš. 999, sadovnjakov 226, gozdov 1647, ostalo 175. Občina zavzema z. trikot Sorškega polja in večji del gričevja med Sv. Joštom in Selško Soro. Meja ob Selščici in Sori se drži še stare, deloma opuščene rečne struge od Soteske do v. dela Gorenje vasi, kjer krene v loku k potokoma Žabnici in Suhi (Sušici). Z. stran občine ima prisojna gozdnata pobočja z redkimi selišči vrh širokega slemena. Ob prehodu. v vzvalovljeno ravan se prične gruča razmetanih vasi, ki prenehajo ob skupini apnenih gričkov starološkega Kamnitnika in Frjula. Tretja strnjena in široka, prema vrsta naselbin se drži najugodnejše ravninske ploskve ob Sušici v smeri na potok Žabnico; zadnja in manjša vrsta vasi pa leži v prečni črti ob terasnih brežinah Sore. Izrazito kmetskim vasem se pridružujejo pod griči kočarske, v bližini mesta in postaje Trate čedalje bolj industrijske delavske naselbine. Polje je precej rodovitno, predvsem ob obeh potokih, edinem nad zemeljski vodovju Sorškega polja. Proti v. postaja prst vrh proda plitvejša. Dobro uspevajo vsi poljski pridelki; zunanji trg deloma dosežejo: krompir, fižol, repa, zelje, včasih ajda in proso. Več dohodkov pri.naša živinoreja; na domači trg oddajajo meso in mleko, presno maslo tudi v Kranj, Bled in Ljubljano. Manjši pomen ima perutninarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo, gobarstvo, reja malih živalic. Gozd je omejen skoraj le na rob občine; za prodaj ostaja les samo na sz. Velika elektrarna ob Selški Sori. Trata je s Staro Loko ena naših najmočnejših središč lesne industrije. Razen tega je tu nekaj tekstilne industrije, mlinarstva in sitarstva. Obrobne vasi goje v malem obsegu domačo obrt (pridobivanje apna, gojenje sadnih drevesc, pletenje košar, izdelovanje škafov). Število poklicnih obrtnikov in delavcev stalno narašča. Promet je močno razvit. Največ teži na žel. postajo Trato, zatem na Gorenjo vas in Žabnico. Odtod cestne zveze na Škofjo Loko, razen teh ban. cesta Suha—Kranj z odcepom na Staro Loko. Zaznamovana gorska in izletna pota. Občina dobiva nekaj letoviških gostov, ima izvrstne prostore za izlete in smučarje (Kamnitnik, Frjul, Križna gora, Planica). Ugodna kopališča ob Sori (Gorenja vas, Reteče). Bogato občinsko lovišče.
Binkelj, 118*18*8*6*4. Sr so du žand zdr fin pTt š Škofja Loka 1 km, žel Škofja Loka 3.5 km, o 2.5 km, Župnija Stara Loka v kraju. Nm 366 m. Podaljšek Stare Loke na s. in z. v loku od ban. ceste preko potoka Planice. Kmetje, obrtniki, delavci. Izhodišče za Sv. Jošt (preko Križne gore in Planice, 21/2 ure).
Crngrob, 47*12*3*6*1. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 4.5 km, žel Škofja Loka 5 km, Župnija Stara Loka 3.5 km, o 4 km, š Žabnica 1 km. Nm 424 m. Leži na vzvišenem robu ravnine, vrh položnih gozdnatih dobrav v. od Križne gore, 1.5 km od ban ceste v Dorfarjih. Vaščane preživlja živinoreja, gozd, prodaja sadja, perutninarstvo, gobarstvo. Kužno znamenje v gozdu poleg Crngroba spominja na kugo v 1580 in 1582 in hrani lepe gotske slike. Vrh dobrave pred vasjo stoji sloveča podr. cerkev Mar. Oznanj., božjepotno svetišče, ki spada med največje umetnostno zgodovinske znamenitosti slovenske zemlje. Stavba izhaja deloma še iz romanske dobe (pred 1300); od nje sta nam ohranjeni dve steni, vključeni v trodelno gotsko ladjo iz časa okrog 1350. Leta 1453. so v cerkvi odstranili lesen strop in jo obokali; v zač. 16. stol. pa so prizidali mogočen presbiterij (delo J. Streita, 1521—1524) in stolp (z novejšo streho). stropa iz 19. stol. (Molinaro). Izredno uspela združitev različnih dob v gotskem slogu, posebno odlično zgrajen presbiterij (prostor in okras svoda s figural. sklepniki). Krasni »zlati« oltarji, zlasti veliki, največji na Kranjskem. V stranski ladji znano »rebro ajdovske deklice; ( kost fosilne živali). V cerkvi so odkrili vrsto izredno pomembnih stenskih slik, marijanski ciklus iz zač. 14. stol. (prvotna cerkev), in ciklus iz Krist. življenja po vzoru Giottove tehnike (pročelje druge cerkve). Najmanj ohranjene številne slike mojstra Wolfganga iz 1453 (obok nad srednjo stavbo). Posebne zgodovinske važnosti so freske iz delavnice Janeza Lljubljanskega na zunanji strani pročelja pod sedanjo lopo in na steni prvotnega zvonika, edinstvene v našem gotskem slikarstvu, ker ponazarjajo življenje obrtnikov v tej dobi (15. stol.). Taborsko obzidje je le deloma ohranjeno.
Čepule, 43*7*4*2*1. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 11 km , žel Škofja Loka 10.5 km, o 9.5 km, š Bukovščica 1 km, .p Bukovščica 4 km. Nm 660—680 m. Leži na sedlu sredi med . Joštom in Planico. Stik gorskih potov iz selške, loške in kranjske strani; markacija Stara Loka—Sv. Jošt, gostilna. Šibek žitni pridelek, glavno površino pokriva gozd (bukev, smreka, bor); izraba gozdnih sadežev za stranski zaslužek. Dovoz po obč. cesti iz Bukovščice ali Bitnja, od ban. ceste 6 km.
Dorfarje, 153*31*9*10*9. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 4 km, žel Škofja Loka 4.5 km, o Stara Loka 3.5 km, š Župnija Žabnica 1 km. Nm 368. Razmaknjena gruča kmetij in malih posestev ob prvem ovinku ban. ceste Suha—Kranj. Valovit svet na robu Sorskega polja, prav dobra poljska zemlja z glinastim nasipom, pripravna zlasti za zelenjadno rastlinstvo; med travniki in njivami gozdne krpe (borovec). Prodajajo žito, mleko, sadje. Zadružno gojenje drevesnic; sadike prodajajo po vsej Sloveniji. V vasi je nekdaj stal Demšarjev grad, ki je bil v začetku 19. stol. popolna razvalina; sedaj o gradu ni več sledu. Znamenita rojaka: Dolinar dr. Tomaž (1760—1839), kanonist, eden prvih slov. pravnih pisateljev; Hafner Mate (r. 1865), notar in prirodoslovec (zbirke hroščev in metuljev v Nar. muzeju).
Forme, 53*11*0*8*1. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 3.2 km, žel Škofja Loka 3.7 ,km, o 2.7 km, š Župnija Žabnica 1 km. Nm 366 m. Kočarsko selišče ob ban. cesti j. od Dorfarjev. Za prodaj živinorejski pridelki, sadje, krompir in fižol; moko dokupujejo.
Godešič (Godešče), 348*72*20*32*0. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 4km, žel Gorenja vas Reteče 1.5 km, o 2.5 km, š Župnija Reteče 1 km. Nm 345 m. Leži na zgornji ježi Sore ob večjem ovinku ban. ceste Suha—Jeperca. Most čez Soro; njena struga je oddaljena za cel km od prvotne, ki je šla tik pod vasjo. Talni načrt kaže dve enostranski vrsti hiš. Srednje dobra zemlja pretežno v njivah. Prodajajo mleko, zelenjavo, krompir, jajca, nekaj sadja, gobe. Za domači trg pletejo košare iz protja. Avtobusna zveza Žiri—Ljubljana. Več zanimivih zgradb. Vas se prvič omenja v 1. pol. 11. stol., kot last brižinskih škofov. Po urbarjih iz 1160 in 1291 je pripadala županstvu Godešče in štela 18 kmetij. Podr. cerkev sv. Miklavža, pozna gotska stavba z zlatimi oltarji in prizidano baročno kapelo. Na pročelju freska poslednje sodbe iz zač. 15. stol. (pod streho angeli trobentači): deloma še freske Jerneja iz Loke (16. stol.). Tu je bil doma Kavčič Pavel (1852—1895), prirodoslovec.
Gorenja vas, 176*34*8*12*0. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 6 km, žel Gorenja vasReteče v kraju, o 4.5 km, š Župnija Reteče 1 km. Nm 355 m. Leži na malo dvignjenem svetu v gozdnem presledku med ban. cesto na Jeperco in žel. Dobra poljska zemlja; nekaj preostankov v živinoreji in sadjarstvu; gozdni sadeži. Vas se širi proti novemu žel. postajališču. Izvrstna kopališča v Sori; prehod po brvi. Nad reko lepi smrekovi gozdovi.
Grenc, 77*16*12*4*0. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 2 km, žel š Škofja Loka 1 km, o 0.9 km, Župnija Stara Loka 2 km. Nm 360 m. Kmetska vas na robu Sorskega polja med železniškim ovinkom in ban. cesto Suha—Kranj. Deloma še starinske hiše so redko razpostavljene med sadnim drevjem in prehajajo v sosednji Stari dvor ter Virmaše. Plodno polje na v., v razgibanem ilovnatem svetu na z. iglast gozd. Za prodaj zlasti krompir, repa in zelje, nekaj sadja.
Križna gora, 101*16*9*7*0. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 5 km, žel Škofja Loka 8 km, o 7 km, š Bukovica 3 km, Župnija Stara Loka 4 km. Nm 678 m. Brdarska vas na širokem hrbtu enako zvanega slemena s. nad Sotesko. Ozemlje pada v Selško dolino v strmih pobočjih, v. bregovi so zložni in močno razjedeni; vse pokriva gozd, največ listnat. Pičle njive. Na trg stavijo precej živine, masla, sadje, gobe, znatno količino lesa. V v. pobočjih na širši polici zaselek Čavern. Dovoz iz doline po obč. poti (4 km). Na ugodnem razgledišču krasno ležeča pozno gotska podr. cerkev sv. Urha, od 1867 patrocinij spremenjen (zdaj sv. Križ). Stala je in pred 1500. Izredno lep slikan gotski svod v presbiteriju; svetniške legende (sv. Urha) iz začetka 16. stol., 24 polj, v dobri kompoziciji; spodnji del fresk uničen. Delo nemškega slikarja zgodnje renesanse. Oltar baročen. Priporočljiva izletna točka; markacija Stara Loka—Sv. Jošt.
Lavtarski vrh, 31*4*3*1*0. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 9.5 km, žel Škofja Loka 12 km, o 11 km, š Bukovica 5 km, Župnija Bukovščica 2 km. Nm 740 m. Leži na visoki polici ob stiku Hrastnika in Planice. Strm dovoz mimo zaselka Srednika (mlin), 3 km od ban. ceste na Praprotnem. Gospodarstvo kot Križna gora. Vas se je 1291 imenovala Hrastnica (po bližnjem. hribu).
Lipica, 48*8*4*2*2. Sr so du žand zdr fin pTt š Župnija Škofja Loka 2.5 km, žel Škofja Loka 1.5 km, o 1.5 km. Nm 338 m. Manjša naselbina na spodnji levi terasi Sore. Okrog vasi šibek ostanek gozdnega površja. Pod vasjo izliv Žabnice v Soro. Sorazmerno velik izvoz krompirja, mleka in presnega masla. Do ban. ceste Jeperca—Škofja Loka 0.5 km.
Moškrin, 31*5*3*2*0. Sr so du žand zdr finpTt š Škofja Loka 2km, žel Škofja Loka 4.5 km, o 3.5 km, Župnija Stara Loka 1.5 km. Nm 380 m. Leži na robu nizke dobrave nad vstopom potoka Planice v valovito ravan. Manjše kmetije; izvažajo krompir, mleko, čajno maslo in sadje. šibek mešan gozd. Do ban. ceste v Stari Loki 2 km dobrega kolovoza.
Papirnica, 50*11*0*11*0. Sr so du žand zdr fin pTt š Škofja Loka 3 km, žel Škofja Loka 4 km, o 3 km, Župnija Stara Loka 2.5 km. Nm 380 m. Skrita, razmaknjena vasica na v. strani pustih frjulskih dobrav. Manjši vodni izvir z odtokom v bližnjo (Pevensko) Suho. Kamnit in glinast svet. Na prodaj stavijo le živinorejske pridelke in nekaj sadja. Dovoz na cesto Stara Loka—Sv. Duh (1/2 km).
Pevno, 66*13*10*2*1. Sr so du žand zdr fin pTt š Škofja Loka 4km, žel Škofja Loka 5 km, o 4km, Župnija Stara Loka 3 km. Nm 399 m. Gručasta vas ob vstopu (Pevenske) Suhe na ravan, tik pod pobočjem Planice. Plodno prisojno polje med ostanki mešanega gozda. Na trg gre polovico krompirja in večina mleka, nekaj sadja, gob in medu, izjemoma tudi les. Dovoz oskrbuje obč. cesta (2km). Podr. cerkev sv. Uršule, zidana v gotskem slogu, 1858 temeljito predelana, ima krasen zlat oltar. V pročelju freske zač. 15. stol. V vasi se je rodil Kalan Andrej (1858—1933), prelat in st. prošt, ljudski pisatelj in vodja kat. nar. pokreta.
Planica, 40*6*4*1*1. Sr so du žand zdr fin žel pTt Škofja Loka 7 km, o 6 km, S Bukovščica 3 km, Župnija Stara Loka 6 km. Nm 823 m. Zavzema v., malo nagnjeno ploskev enako zvanega slemena. Mnogo iglastih in mešanih gozdov, pomanjkljiv poljski donos. Dovoz iz Stare Loke po slabem kolovozu. 80 in nad vasjo ljubka podr. sv. Gabrijela. Pozni gotski slog, po potresu 1895 nov presbiterij, lična stranska oltarja iz 18. stol.
Reteče, 220*38*11*10*0. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 5 km, žel Gorenja vas Reteče v kraju, o 3 km, š Župnija v kraju. Šola ust. 1891, 3 odd. Javna knjiž., SKj, Gas., Kat. prosvetno d. Nm 353m..Leži na zgornji levi sorški terasi v večjem gozdnem presledku. Nad vasjo žel. proga in ban. cesta na Škofjo Loko; do drž. ceste 2 km, Nad polovico sveta zavzemajo srednje plodne njive. Odprodajajo poljske pridelke razen žita, živino, mleko, perutnino, jajca in gobe v Škofjo Loko, Kranj in Ljubljano. Pletenje košar iz protja. Manjše letovišče; izvrstno kopališče na Sori. Najbližji dostop od železnice v Polhograjske dolomite (Sv. Katarina, 2 uri, Osolnik l 1/2ure). Vas se prvič omenja 1160. Leta 1873. in 1887. je pogorelo pol vasi, 1890 cela vas. Župnija Reteče (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 795 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Janeza Ev. je razširjena in modernizirana gotska stavba. Leta 1861. so prizidali prostorno zakristijo, 1885 cerkev podaljšali, prizidali ji nov zvonik in stranski kapeli, 1914 pa prostorno kapelo sv. Cirila in Metoda. Egartnerjeve in Wissiakove slike. Prvotno je bila podr. starološke, pozneje mestne škofjeloške fare. Iz zadnje se je izločila 1848 kot samostojna duhovnija.
Stara Loka, 451*75*16*46*13. Sr so du žand zdr fin pTt š Škofja Loka 1 km, žel Škofja Loka 3.5 km, o 3 km, Župnija v kraju. Nm 362 m. Leži ob vstopu v Selško dolino, na levi rečni terasi, pretrgani po potoku Planici, zadnjem levem dotoku Selščice. Hiše prehajajo brez presledka v škofjeloško Kapucinsko predmestje. Prehod iz kmetskega v trgovsko in obrtno naselbino; polja in gozda primanjkuje. Pridelkov ni dovolj za dom. Domača obrt (škafarstvo) propada, število poklicnih obrtnikov, posebej še delavstva, raste (lesni obrati, tovarne). Vas se v šolstvu popolnoma, v gospodarstvu in prometu deloma navezuje na bližnje mesto. Manjši obisk izletnikov in letoviščarjev; naravna kopališča, izhodišče za ture in izlete, lep smuški teren.
Vas je prvotna loška naselbina in jo omenja že darilna listina 973. Kot. Stara Loka, za razliko od pozneje nastale Škofje Loke, se prvič omenja 1286. Po urbarju iz 1291 je vas pripadala županstvu Bavarcev, ki so mu bile podrejene še vasi: Okroglo, Stražišče, Šmarjetna gora, Bitnje, Žabnica, Dorfarje, Sv. Duh, Virmaše, Stari dvor, Trata, Suha, Puštal, Hosta, Pevno, Gorenja Sava in Lipnica; 1584 pa še Ajmanov grad. .Starološki Strahlov grad je bil sezidan v 14. stol. na prostoru prejšnjega dvorca. V 16. stol. so ga prezidali in pozneje večkrat renovirali. Grajski lastniki so bili v 15. in 16. stol. grofje Lambergi, pozneje pa so se večkrat menjali. Leta 1819. je Frid. Anz. Strahl, iz erfurtske patricijske rodbine postal edini lastnik gradu. Njegov sin Edvard je grad ok. 1855 prezidal in mu z novim traktom dal današnjo obliko. Po zgledu svojih prednikov se je odlikoval posebno kot zbiratelj umetnin in izdelkov umetnostne obrti. Postal je ustanovitelj najobsežnejše kranjske zbirke umetnin, znane kot Strahlova zbirka, v kateri so zastopani skoraj vsi kranjski slikarji zadnjih dveh stoletij. Stare listine in urbarje starološke graščine so pozneje odstopili Nar. muzeju v Ljubljani. Ostalo bogato zbirko hrani deloma Narodna galerija in deloma Narodni in Etnografski muzej v Ljubljani. Ko je Edvard Strahl 1929 umrl, je grad kupil lesni trgovec Dolenc in od tega Društvo slepih, ki ga je preuredilo t svoje namene. Drugi Starološki grad Frauenhof je stal za župno cerkvijo. Stenske slike iz umetnostno zanimive stavbe (delo Jerneja iz Loke) so pred razpadom pogorelega gradiča rešili za Nar. muzej. Zadnja lastnica M. Bernakova je umrla 1935.
Župnija Stara Loka (dek. Loka, škof.:ljublj.) ima 2200 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Jurija muč. Ima pokrajinsko značilno lego na vršaju nad ban. cesto. Prvotna cerkev spada med najstarejše cerkve v Sloveniji. Nova je bila 1863 zgrajena v novo romanskem slogu. Iz prve cerkve so ohranjeni srednjeveški epitafi, sv. Juriji iz 16. stol. in lepa Madona (1750). Bogat okras sedanje cerkve so pripravili zlasti Wolf (slike), Gosar (oltarji), Zajec st. (kipi). Župnija se navaja že 1074. Iz nje je nastalo 20 današnjih župnij na Sorškem polju ter po Selški in Poljanski dolini. Cerkveno je župnija pripadala do 1751 oglejskemu patriarhu, ki je potrjeval in umeščal duhovnike, katere je postavljal brižinski škof. Graščina Loka je še danes patron župnije. Od 1751—1787 je pripadala Gorici, poslej ljubljanski škofiji. Starološki župniki so bili pogosto arhidiakoni za Gorenjsko. Na pokopališču med drugimi lep nagrobnik škofjeloškega graščaka P. pl. Raspa iz 1. pol. 16. stol. Roženvenska kapelica sredi vasi hrani rokokojsko pupo in Gosarjeve freske. Rojstni kraj bivšega tržaškega in lavant. škofa Karlina dr. Andreja (1857—1933), ki se je uveljavil kot ljudski pisatelj, govornik in potopisec.
Stari dvor, 246*36*17*19*0. Sr so du žand zdr fin pTt š Škofja Loka 1 km, o v kraju, Župnija Stara Loka 2.5 km. Nm 353 m. Zavzema valovit in raven svet v. od Kamnitnika in potoka Suhe do žel. proge. Široko razpostavljeno naselbino sečejo ceste iz Škofje Loke na postajo, Jeperco in Kranj. Z. del je izrazito kmetski; letno prodajo ca 3 vagone krompirja, mnogo prašičev, mleka in sadja. V. del se urašča v novo nastajajoče postajno selišče z lesno industrijo, trgovinami,, gostilniškimi obrati in delavstvom. Ob Sušici mlin. Vas je dobila ime po nekdanjem dvorcu, o katerem ni več sledu. Lastniki so bili plemiči de Angersburg.
Suha, 346*74*13*48*13. Sr so du žand zdr fin žel pTt š Župnija Škofja Loka 1.2 km, o Stara Loka. 0.5 km. Nm 350 m. Leži na levih sorških terasah tik v. od Škofje Loke.. Dolnji tok Suhe (Sušice.), ki se tod izliva v Soro, jo deli v dva dela. 0bsežno, srednje rodovitno polje nudi za izvoz do 9 vagonov krompirja, repe in zelenja. Mleko oddajajo v ban. mlekarsko šolo v Puštalu, sadje v Kranj in Ljubljano. Vasi pripada nekaj novejših delavskih hiš postajnega selišča; v stari naselbini več lepih veljaških kmetskih poslopij. Par gostiln, nekaj obrtnikov. Vas omenja že 973 darilna listina Otona II. Podr. cerkev sv. Janeza Krst. Gotska, z obzidjem obdana zgradba, je imela prvotno raven strop. Leta 1747. so postavili sedanji zvonik, 1893 so cerkev obokali. Cerkev je tipičen primer gotsko slikanega svetišča za sredo 15. stol., presbiterij pa višek okrašenega kranjskega presb;. Slike Jerneja iz Loke (16. stol.), krasni zlati oltarji (izdelal Jamšek).
Sv. Duh, 268*50*18*27*5. Sr so du žand zdr fin pTt š Škofja Loka 3.5 km, žel Škofja Loka 3 km, o 2 km, .žup Stara Loka 3 km. Nm 350 m. Leži v zgornji polovici nepretrgane hišne vrste vzporedno s Sušico. Od ban. ceste Suha.—Kranj se tu odcepi cesta na Staro Loko. Izdatna površina srednje dobre zemlje. Na trg stavijo do 13 vagonov poljskih pridelkov (brez žita), večino mleka in precej živine, malo sadja. Ok. 1683. je dal tu oskrbnik 1oških posestev Franc Matija Lampfrizheim v elegantnem nemškem renesanškem slogu sezidati tkzv. Ajmanov grad. V francosko ilirski dobi so ga uporabljali za sodišče in ječe. Pozneje je v njem stanoval kranjski dež. glavar Oton Detela. Sedanji lastnik dr. Demšar hrani v njem pomembno staro knjižnico in zbirko zgod. portretov (Savoya i. dr.). Poleg gradu baročna kapelica M. b. z Jelovškovim slikanim oltarjem.V kraju se je rodil Cegnar Fran (1826—1892), pripovednik, pesnik, kritik in najboljši prevajalec svoje dobe.
Šutna (Sutina), 203*47*19*209. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 4.5 km, žel Žabnica 2.1 km, .0 4 km, š Žabnica 1 km, Župnija Žabnica 0.2 km. Nm 374 m. Rahlo strnjena vas, 0.3 km nad ovinkom ban. ceste na Kranj.. Zemlja v gozdni krčevini ob Sušici, razdeljena na male deleže. Večina išče zaposlitve izven doma, zlasti v kranjskih tovarnah.
Trata, 75*18*4*8*6. Sr so du žand zdr fin pTt š Župnija Škofja Loka 3.5 km, žel Škofja Loka 0.5 km, o 0.5 km. Nm 364 m. Do izvedbe žel. proge osamljena kmetska vasica na Sorškem polju, zdaj v. del škofjeloškega postajnega selišča. Ob suši se potok Žabnica., ki se dotika vasi, porazgubi v prodnatih tleh. Boljše polje ob progi na j. strani. Od izdatnih kmetskih proizvodov ostaja za prodaj dobršen del zelenjavnih rastlin (tri vagone krompirja, zelja in repe) ter mleko, perutnina in sadje.
Trnje, 88*18*4*11*3. Sr so du žand zdr fin pTt š Škofja Loka 1.5 km, žel Škofja Loka 4.5 km, o 3.5 km, Župnija Stara Loka 0.5 km. Nm povpr. 375 m. Leži na v. vznožju Križne gore tik nad ban. cesto v Selško dolino. Poljske pridelke prodajajo le izjemoma, več donaša živinoreja. Prevladuje mala posest. Lesna trgovina, gozdni in drugi delavci.
Vešter, 172*30*5*22*3. Sr so du žand zdr fin pTt s Škofja Loka 2 km, žel Škofja Loka 5 km, o 4 km, Župnija Stara Loka 1 km. Nm 380 m. Raztresena vas ob ban. cesti poleg Trnja, tik pred vhodom v Sotesko ob Selški Sori. Obseg sicer prav dobrega polja ne zadošča za prehrano. Nekaj delavcev; pridobivanje apna.
Virlog, 83*16*4*9*1. Sr so du žand zdr fin pTt š Škofja Loka 1.5 km, žel Škofja Loka 4km, o 3 km, Župnija Stara Loka 0.5 km. Gornji konec strnjene naselbine preko Binklja v Staro Loko. Hiše raztresene po nizkih dobravicah ob potoku Planici. Kmetsko delo, delavski zaslužek, v domači obrti še škafarstvo.
Virmaše, 250*48*13*30*5. Sr so du žand zdr žel fin pTt š Škofja Loka. 2.5 km, o 1 km, Župnija Stara Loka 2.5 km. Nm 375 m. Pretežno kočarska naselbina med Grencem in Sv. Duhom. Pičla tretjina močnih kmetov, ki jim preostaja za kupčijo do 15 vagonov poljskih pridelkov (razen žita), mleko in čajno maslo, izjemno tudi les. Nekaj je delavcev in obrtnikov. Ban. cesta na Kranj.
Žabnica, 334*64*48*5*4. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 4.5 km, o 4km, š žel Župnija v kraju. Šola ust. 1869, 3 odd. Gas., Slov. kat. izobr. d. Nm 366 m. Leži ob ban. cesti med Škofjo Loko in Kranjem, v dolgi razmaknjeni vrsti nad bregom potoka Žabnice; polje v pravilnih progah na v. strani. Večji del površja zavzemajo že močno prodnate njive, glavne dohodke daje živinoreja; mleko oddajajo največ v Škofjo Loko. Ravninski iglast gozd za domačo uporabo. Gospodarski razvoj podpirajo zadruge. Najdbe rimskega zidu in manjših rimskih predmetov sedanjem pokopališču. Vas je stala 1. 973. na v. meji loške posesti. Okrog. prvotne slovenske naselbine so Škofje kolonizirali mnogo Nemcev, ki so še v Valvasorjevi dobi govorili mešanico slovensko nemškega jezika in se še danes ločijo po izgovoru od drugih. Že 1160 je tu stal dvor brižinskih škofov. Župnija Žabnica (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 889 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Urha. Prvotna cerkev je stala že pred 1500. Poznejšo gotsko cerkev, ki se omenja 1773, so podrli in 1851 zgradili novo uspelo zgradbo. Ostal ji je le gotski zvonik. Tomčevi oltarji (glavna slika Grilčeva). Pri tej podružnici starološke prafare je bila 1840 ustanovljena ekspozitura; od 1899 je župnija.
Preb."2400, hiš. 285, posest. 164, koč. 121, najem. 200. Površina 589 ha: njiv in vrtov 67, trav. in pas. 96, sadovnjakov 21, gozdov 360, ostalo 45. Občina zavzema ozemlje ob sotočju obeh Sor. Meja se drži Selške Sore od prvih tesni nad mestom do gornjega konca Soteske, obide Lubnik (1024 m) in se vrača skoraj vzporedno nazaj do Poljanske Sore; od sotočja obeh rek krene pod Kamnitnik (414 m) in hitro nazaj k Selščici. Ves z. gorati, gozdnati, od s. skoraj nedostopni del je neposeljen; za obdelavo je vsaj deloma prikladna le tretjina površja. Tod je naplavinska ravan in severno pobočje zvečine v travnikih; njive po šibkih terasah. Razjedena travnata planjava nad mestom ima pičlo in skalnato kraško zemljo. V gozdu bliže mesta prevladuje smreka, naprej predvsem bukev in gaber. Poljedelstvo preživlja deloma obe vasici, v mestu primanjkuje zemlje celo za vrtove. Nekaj posestnikov oddaja na trg les (hlode, deske in drva); hrano dokupujejo vsi. Ker manjka pravih kmetovalcev, temelji preživljanje v obrti, industriji in trgovini, uradniškem in delavskem zaslužku, prevozništvu in tujskem prometu.
Podpulferca, 40*7*3*4*2. Sr so du žand zdr fin o pTt š Župnija Škofja Loka 1.5km, žel Škofja Loka 4.5 km. Nm 360 m. Raztreseno selišče nad poljansko ban. cesto, dober km z. od mesta (»za brajdami"). Preživlja se z obdelovanjem strme zemlje in delavskim zaslužkom. Ugodna lega za sadje. Proti mestu apnenčev kamnolom. Odcep nove višinske ceste med obema dolinama; ob n.jej opuščena smodniška shramba. Kraj se prvič omenja šele 1584; ime je dobil po smodniku, ki so ga nekdaj tu izdelovali.
Škofja Loka, mesto, 2307*267*157*110*192. Sr so du žand zdr fin o pTt š Župnija v kraju, žel Škofja Loka 3 km. Sedež sreskega načelstva. Sreško sodišče. Davčna uprava. žand. stanica. Mestna župnija. Zdravniki, živinozdravnik, advokati, notar. Sple: Zas. žensko učiteljišče uršulink (s pravico Javnosti od 1932), ust. 1906, 1 odd. Drž. mešana mešč. šola, ust. 1932, 2 odd. Zas. mešč. šola uršulink (s pravico Javnosti od 1924, ust. 1900, 4 odd. Deška nar. šola, ust. 1627, 10 odd. Zas. dekl. nar. šola (v samostanu, s pravico Javnosti od 1932), ust. 1782, 7 odd. Obrt. nad. in grem. trg. nad. šola. Banov. mlekarska Šola (1 šol. leto). Društva: SKj, PRK (a kuhinjo), PJS, JS, N0, juU, PSVD, PCD, PSPD, Gas., Kolo j. s., Kraj. odbor voj. inval., Prosv. in podp. d. »Edinost«, Kat. prosv. Sd., Strel. druž., Vodovodno d., Olepš. d., Sah. klub, Krožek prijateljev Francije, SK s.Sorac, Strok. skup. oblač. del., Združenje obrtnikov, Združenje krojačev in krojačic.
Nm 349 m. Upravno in gospodarsko pomembno, zgodovinsko važno mesto tik nad sotočjem Poljanske in Selške Sore. Ima izvrstno prisojno in vzvišeno lego pod jv. izrastki Lubnika (1024 m); strma pobočja grička nad mestom (472 m) so v zvezi z obojno strugo zgradila pravo naravno trdnjavo. V tem zavarovanem okvirju, na meji hribovja in ravnine Sorškega polja ter ob vhodu v obe dolini, se ,je razvilo srednjeveško središče 1oškega gospostva, ki je ohranilo svoje bistvene poteze do danes. Strateški pomen kraja je poudarjal močan grad na strmi skali, ki je bil zvezan z mestom po obrambnem zidu. Zunaj so varovali naselbino utrdba na Kranclju (zidovje podrto) in postojanki grajskih podložnikov ob vstopu v obe dolini (sedanji vasici Vincarji in Podpulferca). S privilegiji podprta škofovska postojanka je razvila veliko trgovino, cehovsko obrt in fužinarstvo. Trgovina se je posluževala zlasti poti, ki je tod skozi držala iz Savinjske doline preko Kamnika na Tolmin in Gorico. Po propasti gospostva je politično upravo in mnogo trgovine prevzel Kranj, zlasti potem, ko je škofjeloška žel. p. ostala 3 km daleč na Sorškem polju. Po svetovni vojni je mesto radi obmejne važnosti obeh dolin pričelo obnavljati staro veljavo. Pridobilo je važna politična oblastva, razen prejšnjih uršulinskih in drž. šol novo meščansko in strokovno šolo, vojašnico planinskega polka, obnovilo pa je tudi gospodarsko delavnost z dvigom industrije in tujskega prometa. Stari del mesta okrog značilnih podolgovatih središč na Zgornjem in Spodnjem trgu je ohranil v glavnem svojo starinsko obliko. Mesto se je razširilo preko Selščice, seglo s svojimi ustanovami celo v okoliške vasi in pritegnilo žel. postajo na Trati kot gospodarsko ekspozituro, zlasti za lesno, tekstilno in mlinarsko industrijo. Mesto ima tovarno za klobuke, za tekstilne izdelke, posteljnino, turbine in mlinske stroje, številne trgovine, (deželni pridelki, manufaktura, les), mnogo obrtnikov (cvetoče mizarstvo, strojno glavnikarstvo i. p.), posebno pa delavcev. Iz Škofje Loke se cestni vozel razpleta od nove ceste na žel. postajo v ban. ceste: na Poljansko dolino (Gorenja vas —Žiri—drž. meja), na Selško dolino (Škofja Loka—Železniki— Podrošt—drž. meja), na sv. (Suha—Kranj}), na v. (Suha—Jeperca—Smlednik—Vodice—Moste) in jv. (Sora—Medvode). Dva zidana in 1 lesen most prek.o obeh rek, slikovita »hudičeva brv; v Puštal. Glavni je kapucinski most, postavljen že pred 1351. Poleg rastočega osebnega in blagovnega prometa močan dotok tujcev (letoviščarji, kopalci, smučarji, turisti). Tujskemu prometu v korist je posrečena lega v slikoviti okolici, bogastvo umetnostnih in kulturnih zgodovinskih spomenikov (zlasti stavbinskih), urejene tujsko prometne naprave (veliko kopališče v Poljanščici, vpeljani gostilniški obrati) in odlične možnosti izletov proti Sv. Joštu, na Škofjeloško hribovje in Polhograjske dolomite. Razkošen razgled s Kranclja tik nad mestom in z Lubnika, ki tvori slikovito gorsko ozadje mesta (2 uri, koča, mnogo prepadov in tam). Radi posebno ugodnega podnebja (v okolici so gojili škofje trto; brajde; na poljanski strani in Kamnitniku) uživa kraj sloves klimatskega zdravilišča.
V arheološkem oziru mestno področje še ni dovolj preiskano. Doslej so odkrili le rimski kamen. Kot srednjeveška naselbina. je Škofja Loka mlajša od sosednje Stare Loke, poleg katere se je razvila kot sedež gospostva brižinskih škofov (973—1803). Že 996 je dal cesar Oton III. škofom pravico kovati denar, pobirati mitnino in trgovati. Kot trg se Škofja Loka prvič omenja 1248, kot mesto že 1274. Starejši del mesta je Zgornji trg, mlajši Spodnji ali Novi trg. Po svojih glavarjih so izvrševali škofje popolno upravo nad vsem gospostvom. Sodno oblast nad podložniki in te izročil oglejski patriarh Gregor 1257, Otokar II. pa 1274. Prizivi zoper razsodbo glavarjev so šli na škofa v Freisingu. Na smrt obsojene so obglavljali na griču pri Fr. Dolencu (»Krvavo znamenje»), obešali pa so jih za Kamiritnikom (na "Gavžniku";). Leta 1451. je potrdil škof Janez III. Grunwalder Ločanom posebne pravice glede mestnega sodstva, svetovalstva, mere, tehtnice na trgu, trgovine in prekupovanja na kmetih. Ko je Ferdinand III. 1548 omejil sodno oblast, se loški upravnik ni več smel imenovati glavar, temveč oskrbnik. Prizive zoper njegove razsodbe je reševala deželna vlada. Leta 1321 je dobilo mesto močno obzidje s stolpi in trojnimi vrati. Od 1789 podrtega obzidja so ohranjeni le še ostanki na z. strani, kjer je bil jarek (danes »Graben«;) in na steni Martinove hiše. Meščani so bili večinoma obrtniki, organizirani v cehe (krojaški, krznarski, čevljarski, kovaški, lončarski, pekovski, mesarski in strojarski). Znana je bila Jesenkova ključavničarska delavnica iz 18. stol. Mnogo meščanov se je bavilo s trgovino. O trgovinskih stikih z Italijo in prometnih potih gl. sreški pregled. Leta 1457. in 1458 je Škofjo Loko v bojih za celjsko dediščino razrušil in požgal Jan Vitovec. Leta 1476. so mesto napadli Turki. Od 1509—1582 je tu razsajala kuga, 1511 je mesto razrušil potres, 1660 in 1698 pa ga je večinoma upepelil požar. Protestantizem sta v mestu podpirala škofova oskrbnika Lenart in Filip pl. Siegersdorfer. Leta 1561. so radi kuge v Ljubljani v loškem gradu zborovali deželni stanovi. Zborovanja se je udeležil tudi Primož Trubar. Leta 1582. je bil v Loki nastavljen za župnika Dalmatin. Reformacijska komisija škofa Hrena je tu sežigala tri dni protestantske knjige in prisilila meščane k vrnitvi v katoliško cerkev. svoj privilegirani položaj je izgubila Škofja Loka 1803, ko so posestva brižinskih škofov prešla t drž. last. Že v francoski dobi je bila podrejena Kranju. Mesto je dobilo že 1547 spital. Po požaru 1698 so 1720 postavili novega. Spitalska cerkev je bila iz gotske osnove prezidana v 17. stol.; ima tri krasne istodobne oltarčke. Zgodovinske znamenitosti v mestu so: stare hiše v Spodnjem trgu s tipičnimi prizidki, Homanova hiša na Glavnem trgu (tip veljaških stavb iz 15. in 16. stol.), poslopje »farovške šole«, ki jo je sezidal 1627 Starološki graščak Papler, in žitnica (kašča) briž. škofov iz zač. 16. stol. z vzidanim škofovskim grbom. Kamnit kapucinski most čez Soro je zgradil v 14. stol. škof Leopold pl. Schaunburg. Loško graščino tik nad mestom so postavili že v 10. stol. kot sedež oskrbnikov. Prvič se omenja grad 1215, kapela sv. Ane pa 1315. Škofje so se često mudili na gradu. škof Konrad je bil 1411 tu celo umorjen. Po potresu 1511 je škof Filip sezidal na razvalinah starega nov grad. Po 1803 so ga uporabljali za prostore drž. uradov. Leta 1864. ga je kupil na dražbi Fidelij Terpinc, od tega 1874 Baumgarten. Leta 1891. so ga prevzele uršulinke ter ga preuredile za penzionat in 1892 so ga zvezale s starim samostanom ob cerkvi.
Župnija Škofja Loka (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 4480 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Jakoba se omenja že 1271 in 1293, a je verjetno še starejša. Leta 1471. so jo sezidali nanovo v gotskem slogu, presbiterij po 1511, ostalo so dogradili 1538. V začetku 18. stol. so jo spet deloma predelali, notranjščino pa 1931 slogovno primerno obnovili. Iz baročne dobe je ohranila dva oltarja in streho na zvoniku, ostala oprava je gotska, nove so le orgle (Jenko). Prvotno je spadala Škofja Loka pod župnijo Staro Loko, dobila je šele 1532 vikariat in 1804 samostojno župnijo; iz te se je 1848 izločila župnija Reteče. Župni patron je loška graščina. Kapucinski samostan in cerkev sv..Ane sta bila zgrajena 1707—1709. Tipičen zgled italijanskega stavbarstva za začetka 18. stol. Gosarjeva in Ogrinova stenska slikarija, Sternenova Terezija. Kapucini.so prišli iz Kranja. Ursulinski samostan in cerkev Brezmad. spoč. D. M. Prvotna cerkev je bila zgrajena 1393 pri samostanu klarisinj, ki ga je 1351 ustanovil Otokar Blagoviški, župnik v Kamniku, in mu 1358 podaril 37 kmetij. Leta 1660. je cerkev s samostanom pogorela, nakar so jo do 1669 restavrirali. Lep barok, 2 vzorna rokokojska oltarja, par umetniških epitafov, slike Franketove in Langusove. Že klarisinje so v samostanu vzdrževale šolo. Ko pa je bil ta red 1782 odpravljen, je država prepustila poslopje in cerkev uršulinkam. Leta 1892. so renovirali cerkev in grad; pri njem so postavili nove objekte. Grajska kapelica je posrečena stavba iz 18. stol. z lepimi vloženimi lesenimi oltarji in sliko sv. Ane (Tom. Basso 1737).
Znameniti 1oški rojaki: Andrej iz Loke, arhitekt (2. pol. 15. stol.), deloval na Goriškem; Basar o. Jernej (1683—1738), sloveči jezuitski pridigar; Blaznik dr. Pavel (r. 1903), zgodovinski pisatelj; Čadež Lovrenc (16. stol.), dekan in rektor dunajske univerze; Debeljak dr. Valentin (r. 1903), pesnik in slovstveni kritik; Dolinar Ivan (1840—1886), politik, ust. politič. društva »Edinost« Gaber Ante (r. 1883) umetn. zgodovinar; Grbec dr. Ludvik (1805—1880), sloveč fizik in okulist; Jesenko dr. Franc (1875—1932), univ. prof. botanike v Lj.; Jugovic dr. Fran (1725—1797), kranjski protomedik in operoz; Jurčič Jurij (1827, umrl v Carigradu) slikar portretist; Kramer dr. Ernest (1854—1907), kemik in bakteriolog, gospodarski pis., raziskovalec Barja; Košir France (r. 1906), ak. slikar, krajinar; Leskovec Anton (1891—1930), dramatik; Maclar Ivan (1857—1919), prof. naravoslovja in strok. pis.; Mercina Matej (1528—1602), župnik v Kranju in Kamniku, vnet borec zoper luteranstvo; Mihelič France (r. 1907), prof. risanja, litograf; Pirc Gustav (1859—1923), gosp. organiz. in pis.; Pokorn Franc (r. 1861), zgodovinar, škof. arhivar; Skupino. Sigismund (1688—1755), organiz. franč. reda, designirani škof v Dunajskem Novem m.; Sušnik Ivan (r. 1854), st. kanonik lj. botanik, astronom, organizator gospodar. in karit. ustanov; Žontar dr. Josip (r. 1896), prof. v Kranju, raziskovalec slovenske, zlasti pravne zgod.
Vincarje, 53*11*4*7*6. Sr so du žand zdr fin o pTt š Župnija Škofja Loka 1 km, žel Škofja Loka 4 km. Nm 350 m. Leže ob strmem d. bregu Selške Sore, z. od Škofje Loke. Nad vasjo stoje razvaline starega gradu, ki je bil nekdaj last Loških gospodov, znanih od 13. do 15. stol. 2.e Valvasor je našel tu le razvaline. Pičla, a rodovitna poljska površina. Razen kmetov delavci v tekst. tovarni in gozdarji. Priljubljena sprehodna pota ob Selščici. Do mesta par minut senčnate ceste. Vas je dobila ime po viničarjih, ki so 0bdelovali škofove vinograde in pozneje vozili vino iz Dolenjskega.
sedež Gorenja vas
Preb. 2333, hiš 493, posest. 213, koc. 226, najem. 46. Površina 5085 ha: njiv in vrtov 490, trav. in paš. 1808, sadovnjakov 42, gozdov 2230, ostalo 515. Obč. ozemlje obsega široki ravninski trikot sredi Poljanske doline in ozemlje ob Hotoveljščici in Brebovnici, dveh močnih pritokih Polj. Sore. Obe stranski dolinici imata ponekod značaj pravih sotesk. V glavnem ravninskem prostoru se rečni tok ustavlja; med Trato in Dobravo so celo barska tla. Dolina razpolaga z dobro naplavinsko zemljo, ki jo izkoriščajo zlasti za njive in travnike; gozd pokriva le pobočja. Najvišja slemena imajo zopet lepe njive, zraven pa mnogo trat in gozda. Naselbinski tip je v dolini raztegnjena gruča, v hribih zaselek in zaokrožene kmetije. Živeža dokupujejo do 25%, čeprav nekaj kmetij pridela krompirja, fižola in žita preko domačih potreb. Redno prodajajo živinorejske pridelke, zlasti mleko in presno maslo (mlekarna »Blegoš«). Gozd je pretežno jelov, letna prodaja do 1000 m3. Stranski donos daje prodaja sadežev. Dobro napreduje sadjarstvo, čebelarstvo, perutninarstvo, izdelava opeke; nazaduje pa čipkarstvo. PI glavni ban. cesti Škofja Loka—Žiri. dovajata promet cesti Trata—Lučine—Vrhnika in Hotavlje—Kopačnica—drž. meja. Redna avtobusna zveza s Škofjo Loko in Ljubljano. Stalno rastoč dotok letoviščarjev in smučarjev; markirane Izletne poti, izvrstna naravna in umetna kopališča, pokrajinske lepote, etnografske zanimivosti, izdaten lov in ribolov.
Bačne, 54*10*5*5*0. Sr so du Škofja Loka 21 km, žand Župnija Poljane 8 km, zdr o š Trata 4 km, fin pTt Gorenja vas 4 km, žel Škofja Loka 23.8 km. Nm 600—640 m. Raztresena vas na prisojnem slemenu, ki ga oklepata Brebovšcica in Kremenški potok, jv. od Trate. Domovi leže na visokih policah Ajdovega brda; njive prehajajo v nižji, pretežno jelov in hrastov gozd. Dobra živinoreja; na trg oddajajo krompir, žito dokupujejo; precej sadnega pridelka. Prometno teže na Trato; od ban. ceste dostop le z vozom (2km).
Brebovnica, 132*23*7*15*1. Sr so du Škofja Loka 22.4 km, žand Poljane 9.4 km, zdr o Trata 5.4 km, fin pTt Gorenja vas 5.4 km, žel Škofja Loka 25.2 km, š Župnija Lučine 3.6 km. Nm 500—800 m. Podolžno razmaknjena vas v ozki soteski Brebovščice, ki jo tu zapusti ban. cesta na Lučine, deloma po položnih bregeh z. .odtod. Močna vodna sila. Kmetje in obrtniki. Gospodarsko važen je jelov gozd v Zali (gl. Tavčarjevo povest). Izdelovanje stolov, mlin in žage. Gostilna.
Cabrače, 61*13*9*4*0. Sr so du Škofja Loka 23 km, žand Župnija Poljane 10 km, zdr o š Trata 6 km, fin pTt Gorenja vas 6 km, žel Škofja Loka 25.8 km. Nm 665 m. Leže v prisojni plitvi kotanji sredi širokega j. blegaškega slemena. V vas spadata samotni veliki kmetiji Izgorec (Likar) in Logar. Polje rodi dobro, ugodno uspeva sadje in čebelarstvo; glavni dohodek daje živina (deloma ovčereja), stranski gozdarstvo. Dovoz oskrbuje od Hotavelj dalje ca 3.5 km obč. ceste. Pot na Blegoš (dobri 2 uri). Podr. cerkev sv. Jederti iz 18. stol.; arhitektonsko posrečena baročna prezidava gotike. Lepa glavna slika je delo Štefana Šubica. Pod cerkvijo znamenje s Tuškovimi freskami.
Dolenja Dobrava, 182*37*18*15*4. Sr so du Škofja Loka 18 km, žand Poljane 5 km, zdr o š Župnija Trata 1 km, fin pTt Gorenja vas 1 km, žel Škofja Loka 20.8 km. Nm 401 m. Precej strnjena vas na nizkem hrbtu v. od Trate. Zgornji del vasi tvori zaselek Dobravica. Prehod iz poljedelske osnove k deležu na prometu in obrti. Visoko. stoji živinoreja, perutninarstvo, sadjarstvo in čebelarstvo, obdelava zemlje intenzivna. Skozi vas vodi ban. cesta Gor. vas—Lučine.—Vrhnika. Gostilna, nekaj obrtnikov, lesna trg., mlin in žaga.
Dolge njive, 40*8*6*2*0. Sr so du Škofja Loka 26.6 km, žand Poljane 13.6 km, zdr o Trata 9.6 km, fin pTt Gorenja vas 9.6 km, žel Škofja Loka 29.4 km, š Župnija Lučine 0.6 km. Nm 645 m. Leži na j. robu Lučinskega kraškega ravnika. Svet je t nižjih legah v travnikih in njivah, više pokrit z lepo jelovino. Gospodarski poudarek velja živinoreji. Prometno se že v precejšnji meri obrača na Vrhniko.
Goli vrh — Suhi dol., 43*8*4*4*0. Sr so du Škofja Loka 28 km, žand Poljane. 15 km, zdr o Trata 11 km, fin pTt Gorenja vas 11 km, žel Škofja Loka. 30.8 km, š Župnija Lučine 2 km. Nm 689—920 m. Vas se širi v loku od Špika (850 m) na Goli vrh (961 m) z dvojnim gručastim Jedrom ob ban. cesti Lučine— Horjul. Plodnost je splošno majhna, osojna lega deloma ovira žitni donos. Močna živinoreja in gozdarstvo, ki izrablja zlasti trdno planinsko jelovino. Okolica slovi po pokrajinski lepoti. Odlična smučarska tura Žiri—Nova vas—Goli vrh—Lučine— Gorenja vas.
Gorenja Dobrava, 113*29*4*23*2. Sr so du Škofja Loka 19 km, žand Poljane. 6 km, zdr o š Župnija Trata 2 km, fin pTt Gorenja vas 2 km, žel Škofja Loka 21.8 km. Nm 426 m. Raztresena vas v valovitem svetu j. od Dol. Dobrave, od katere jo loči potok Dršak nad izlivom v Brebovnico. Vas zaostaja v gospodarski moči za Dol. Dobravo. Močna gozdna posest; stranske gospodarske panoge so perutninarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo, domača obrt; nekaj delavcev. Ban. cesta na Gor. vas. Podr. cerkev sv. Urbana s slikovito razgledno lego (569 m). Stavba spada med stilno najpopolnejše poznogotske zgradbe v dolini. V presbiteriju bogati figuralni sklepniki, freske pod beležem, 3 lepi pozni zlati oltarji. Tuškov križev pot.
Gorenja vas, 284*64*23*36*5. Sr so du Škofja Loka 17 km, žand Poljane 4km, zdr o š Župnija Trata O km, fin pTt v kraju, žel Škofja Loka 19.8 km. Skupno združenje obrtnikov. Nm 408 m. Leži ob ban. cesti Škofja Loka—Žiri na mestu, kjer se podanki j. brdarskega slemena tesno in strmo pomaknejo k Poljanski Sori. Hiše v zaviti vrsti tik pod bregom, največ okrog Tabra, izpod katerega se odcepi ban. cesta na Lučine. Prometna lega je vas dvignila iz močne kmetske osnove do upravnega in skupaj s Trato do kulturnega središča srednje Poljanske doline. Glavno pažnjo posvečajo živinoreji; mleko in čajno maslo prodajajo konsumentom ali v mlekarno v Hotavlje. Dobra polovica prebivalcev išče zaslužka v pridobitnih poklicih, zlasti v trgovini in obrti. Večje središče tujskega prometa; letoviške goste privablja sončna lega, naravno in umetno kopališče v Sori; možnost lepih izletov: markirane poti k Sv. Trem kraljem (4 ure), na Žiri (2 uri), Pasjo ravan (3 ure), Malenski vrh (21/2 ure), Koprivnik ali Blegoš (4—6 ur, več potov). Gostilne s tujskimi sobami, potniško in toVorno avtopodjetje, obrti vseh vrst.
Hlavče njive, 49*10*8*1*1. Sr so du Škofja Loka 19.6 km, žand Poljane 6.6 km, zdr o š Župnija Trata 2.6 km, fin pTt Gorenja vas 2 km, žel Škofja Loka 22.4 km. Nm povp. 650 m. Brdarska vas, razpostavljena po dveh prisojnih terasah jz. slemena Brd s. od Trate. Trdni kmetje. Do ban. ceste (z vozom) na Gor. vas in Hotavlje 2 km. Skozi vas najlepša razgledna gorska pot na Malenski vrh in Blegoš.
Hotavlje, 216*58*21*19*10; Sr so du Škofja Loka 20.5 km, žand Poljane 7.5 km, zdr o š Župnija Trata 3.5 km, fin pTt Gorenja vas 3.5 km, žel Škofja Loka 23.3 km. Nm 412 m. Vas z dvojno zavito vrsto hiš v ozkem dolinskem grlu nad iztokom Hotaveljščice v Polj. Soro. Leži ob stiku ban. ceste Škofji Loka—Žiri z ono, ki gre v Kopačnico. Kmetski domovi so razmeščeni po višji terasi nad obrtnim delom ob cestah in vodah. Zemlja je t dolini deloma močvirna, v višinah pa skrilava in apnena (samotna kmetija Slajkar v kraški kadunji Vranškovega griča). Del vaščanov išče delavskega in obrtnega zaslužka, se posveča prometu "in domači obrti, perutninarstvu in mlekarstvu (mlekarska zadruga »Blegoš, izvoz na Sušak), deloma se izseljuje. Gostilna s prenočišči, mlin, žaga, nekaj drugih obrtnikov. Nekdaj sloveči sejmi so močno nazadovali. V smeri na Srednje brdo ležišča krist. apnenca. Fužine v Rudi nad vasjo se prvič omenjajo 1643. Železno rudo so spravljali v Škofji Loko ip Železnike. Ok. 1870 je kopanje popolnoma prenehalo. Leta 1291. je bil tu sedež županstva za vasi Hotavlje, Kladje, Hobovše, Staro Oselico, Trebijo, Podgoro, Holmovec, Preserje, Krnice, Lajše, Robidnico, Studor, Dobene, Kopačnico, Leskovico, Volako, Izgorec, Sušo, Cabrače, Hlavče njive, Srednje brdo in 1584 še Jezeršek. Podr. cerkev sv. Lovrenca je baročno predelana starejša stavba. Po stropu krasna štukatura. Rojstni kraj: Pintarja Luke (1857—1915), jezikoslovca, kritika in prevajalca, ravnatelja lic. knjižnice v Ljubljani; Čadeža Ant. (r. 1870), vzgojeslovnega pisatelja in publicista.
Lučine, 155*31*10*18*3. Sr so du Škofja Loka 26 km, žand Poljane 13 k.m, zdr o Trata 9 km, fin pTt Gorenja vas 9 km, žel Škofja Loka 28.8 km, š Župnija v kraju. Šola (zasilna) ust. 1897, 1 odd. Kat. prosv. d. z Jav. knjiž. Nm 639 m. Leže sredi lepe planinske pokrajine v j. delu občine nad ban. cesto, ki vodi po brebovniški soteski na Lučinski kraški ravnik. Hiše stoje blizu ponikalnega potočka, umaknjene pod j. greben Pasje ravni (Bozovice 920 m). Živinoreja in gozd v kraški zemlji bolje donašata kot polje. Obrtniki, gozdni delavci, vozniki. Izdelovanje stolpnih ur, nekaj drugih obrti, gostilna s prenočišči. Župnija Lučine (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 538 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Vida. Prvotno je stala pri lovskem gradiču brižin. škofov (zdaj v razvalinah) kapelica poVečana v 16. stol. Sedanjo cerkev je dal 1898—99 zgraditi župnik Dolinar A. v psevdo romanskem slogu. Poslikal jo je domačin Bradaška Mat. (1852—1915), cerkveni slikar Šubičeve šole. Oltarja je izdelal J. Grošelj iz Selc. Lučinska župnija se je iz poljanske prafare izločila 1784 kot lokalija, ki je 1875 dosegla samostojnost.
Prelesje, 59*12*6*3*3. Sr so du Škofja Loka 25 km, žand Poljane 12 km, zdr o Trata 8km, fin pTt Gorenja vas 8km, žel Škofja Laka 27.8 km, š Župnija Lučine 1 km. Nm povp. 680 m. Leži na prisojnih zavojih s. roba Lučinskega travnika, 0.8 km od ban. ceste Lučine—Gor. vas. Kraške dolinice, isti življenjski pogoji kot v Lučinah. Lesni izvoz.
Sestranska vas, 66*15*6*8*0. Sr so du Škofja Loka 17 km, žand Poljane 4 km, zdr o š Župnija Trata O km, fin pTt Gorenja vas 0 km, žel Škofja Loka 19.8 km. Nm 402 m. Leži tik ob d. bregu Polj. Sore kot srednji del enotne naselbine Trata— Gor. vas. Lesen most spaja glavno ban. cesto Škofji Loka—Žiri z dvema dovoznima cestama. Ozek pas orne zemlje ogrožajo povodnji; močne vodne sile. Razen polja in gozda goje perutnino in sadje.
Srednje brdo, 77*20*9*9*2. Sr so du Škofja Loka 22.3 km, žand Poljane 9.3 km, zdr o š Župnija Trata 5.3 km, fin pTt Gorenja vas 5.3 km, žel Škofja Loka 25.1 km. Nm 450—580 m. Leži na vrhu v. slemenastega podaljška planote Makovice, ki se med Kopačnico in Voljašcico približa Hotavljam. V soteski ob Kopačnici v ozkem dolinskem dnu samoten dom »Toplice«, ob njem topel vodni izvir (18° C; preprosto, krajevno znano kopališče). Kmetijstvo kot v sosednih vaseh. Promet odteka po vozni obč. poti na Hotavlje, do ban ceste 2 km. Priljubljena izletna točka. »Na ulici«; pri Toplicah so do 1869 kopali bakreno rudo.
Suša, 60*11*6*4*1. Sr so du Škofja Loka 24.3 km, žand Župnija Poljane 6.8 km, zdr o Trata. 7.3 km, fin pTt Gorenja vas 7.3 km, žel Škofja Loka 27.1 km, š Malenski vrh 3 km. Nm 481—580 m. Kmetsko zaselje v najnižji blegaski terasi s široko raztresenimi domovi ob gor. Hotaveljšcici. Do ban. ceste na Hotavljah 3 km. Goje lepo živino. Močni jelovi gozdi. Nekaj delavcev in obrtnikov.
Todraž, 41*8*3*3*2. Sr so du Škofja Loka 19.8 km, žand Poljane 6.8 km, zdr o š Župnija Trata 2.8 km, fin pTt Gorenja vas 2.8 km, žel Škofja Loka 22.6 km. Nm 415 m. Leži ob ban. cesti Gorenja vas—Lučine, ob izlivu Kremenškega potoka v Brebovnico. Poljedelstvo pasivna naselbina; živi zlasti od bogatih smrekovih, bukovih in hrastovih gozdov. Lesna trgovina.
Trata, 218*47*18*24*6. Sr so du Škofja Loka 17 km, žand Poljane 4 km, zdr o š Župnija v kraju, fin pTt Gorenja vas 0 km, žel Škofja Loka 19.8 km. Šola ustanovljena 1853, 5 odd. RK, PRK, PJS, SKj, Prosv. d., Strel druž., Gas., PSVD. Nm 407 m. Večji kraj na d. bregu Poljanske Sore, ki tvori s Sestransko in Gorenjo vasjo središče Poljanske doline. Sem spada gručasta hišna skupina okoli farne cerkve in zaselek Lajše. Glavna skupina hiš dostopna z avtom. Prevladuje kmetijstvo. Perutninarstvo, večje število obrtnikov, prenočišča za tujce. tujskega prometa nekaj manj kot v Gorenji vasi. Župnija Trata (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 1519 duš. Pokopališče. Cerkev sv. Janeza Krst. se prvič omenja šele 1623. Sedanja stavba je bila zgrajena 1752, povečana po požaru 1862. Posebno lep rokokojski zvonik. V stranskem oltarju Wolfova slika M. b. V podrti lopi je stala slika sv. Antona, po katerem je dobil kraj in del Žirov. vrha svoje ljudsko ime (Pri sv. Antonu). Do osamosvojitve 1788 je Trata pripadala poljanski prafari. Tu sta se rodila: Dolinar dr. Ant. (r. 1894), glasbenik; Regen dr. Ivan (r. 1868), prof. zoolog, svetovno znani raziskovalec murnov (ekolog).
Voljaka, 113*22*12*8*2. Sr so du Škofja Loka 23 km, žand Župnija Poljane 10 km, zdr o š Trata 6 km, fin pTt Gorenja vas 6 km, žel Škofja Loka 25.8 km. Nm povpr. 540 m. Raztegnjena naselbina v dolinici Voljaščice (pritok Hotaveljšcice), deloma v prisojnem j. blegaškem pobočju. Tiha, gospodarsko in prometno precej zapuščena naselbina, 3 km od ban. ceste na Hotavljah. Poljedelstvo pičlo, domača obrt in gozdarsko delo. Turistovska pot po dolinici mimo izvora Voljaščice na Blegoš (3 ure).
Zadobje, 123*21*9*11*1. Sr so du Škofja Loka 27 km, žand Poljane 14 km, zdr o Trata 10 km, fin pTt Gorenja vas 10 km, žel Škofja Loka 29.8 km, š Župnija Lučine 2 km. Nm 725 m. Leži na zložni prisojni planjavi s. od Lučinskega ravnika. Prostrani smrekovi in hrastovi gozdi. Poljedelstvo pasivno, dobro uspeva živina. Obilo sadja (češnje). Težak dostop izven prometnih poti. Pri Kovkarju rojstna hiša ameriškega misijonarja msgra Buha Jožefa Franca (1833—1922).
Žirovski vrh sv. Antona, 51*15*9*5*1. Sr so du Škofja Loka 20.5 km, žand Poljane 7.5 km, zdr o s Župnija Trata 3.5 km, fin pTl Gorenja vas 3.5 km, žel Škofja Loka 23.3 km. Nm 600—742 m. Šibki zaselki in posamični domovi j. od Trate, v sv. pobočjih Žirovskega vrha, raztreseni od širokega hrbta do doline Brebovnice. Poljedelstvo in gozdarstvo, nekaj obrti, mlin. Ime vasi gl. Trata.
Žirovski vrh sv. Urbana, 196*31*20*9*2. Sr so du Škofja Loka 23 km, žand Poljane 10 km, zdr o š Župnija Trata 6km, fin pTt Gorenja vas 6 km, žel Škofja Loka 25.8 km. Nm 512 do 882 m. Južni del v. pobočja Žirovskega vrha, ki prometno teži na Todraž (do 3 km). Vas se razprostira na 5 km dolgih zavitih in razjedeni policah, deloma v močno osojni legi. Skrilasta zemlja daje proti vrhu vedno pičlejšo prodno prst, zato so tod razsežnejše senožeti in macesnov gozd. Najvišja točka (Brona nad Javorčem 900 m), nudi lep razgled.
sedež Puštal
Preb. 2084/hiš 421, posest. 256, koc. 165, najem. 38. Površina 6620 ha: njiv in vrtov 470, trav. in paš. 1632, sadovnjakov 80, gozdov 4191, ostalo 247. Občina obsega s. pobočja Polhograjskih dolomitov do Poljanščice in Sore na s. Zapadno mejo tvori potok Sovrat in njemu nasproti Sorin dotok izpod Zadobja, v. mejo spodnji tok Ločnice. Na levem bregu Poljanske Sore oklepa občina še notranja pobočja Lubnika (1024 m) in Črnega vrha (v Gabrški gori 943 m). Najvišja točka na j. je obmejni Tošč (1021 m); odtod gre meja po razvodnih grebenih proti Osolniku (857 m) in Kuzovčevem sedlu (850 m) blizu Pasje ravni. Prave ravnine občina ne premore; plodne rečne terase ne dosegajo nikjer 1 km širine. Stranski potoki so razkosali svet v dolga slemena, strmo prisekana proti Sori in ločena po globokih grapah (Sopotniska na levi, Bukov potok in Hrastnica na desni strani). Večina selišč se drži vznožja, večkrat v bregu in osojah, da štedijo s kulturno zemljo in se izognejo poplavam. Redko poseljeni so samo še srednje visoki hrbti (600—700m)in nekatere prisojne gorske police. Gospodarsko je najpomembnejša gozdna površina. Les dobavljajo lesnim trgovcem in mizarjem v Škofjo Loko. Številne žage. Drugo mesto zavzema živinoreja; izredno obsežni so travniki in košenine, mestoma v hudih strminah. Rejo drobnice so močno opustili. Izvažajo govedo in prašiče v Škofjo Loko in Kranj, mnogo mleka v mlekarsko šolo. Polje daje dovolj pridelkov za dom; malenkostne presežke použije kranjski in loški trg (krompir, fižol). Poklicni obrtniki so se naselili bliže mesta, ki zaposluje tudi nekaj delavcev, ostali služijo v lesni stroki. Nekdaj močna domača obrt zastaja (izdelava metel, glavnikov, škafov, košev, čipk, oglja); važen stranski dohodek daje prodaja sadja in gozdnih sadežev. Prometna os za z. del je ban. cesta po Poljanski dolini, za v. pa ban. cesta Škofja Loka—Sora—Medvode. Železniška postaja Škofja Loka, manj Medvode. Občina ima precej tujskega prometa, Razpolaga z dobrimi kopališči in krasnimi vzletnimi točkami. Zelo bogata lovišč.
Bodovlje, 90*17*15*2*2. Sr so du žand zdr fin pTt s Župnija Škofja Loka 2 km, žel Škofja Loka 5 km, o 2 km. Nm 350 m. Leže na d. bregu Polj. Sore, 1/2 km od ban. ceste. Tesno odmerjeno plodno polje ob rečnem ovinku, negovan gozd (precej jelovine), sadno drevje, nekaj čebel. Parna žaga in lesna trgovina. Podr. cerkev sv. Petra je pozna gotska cerkvica s slikami na belež, v presbiteriju slike Jerneja iz Loke; dograjena 1578. Na pročelju in v ladji sledovi slik iz 15. stol. Zelo lični oltarji iz 2 pol. 18. stol.
Breznica, 105*20*18*2*2. Sr so du žand zdr fin pTt š Župnija Škofja Loka 6 km, žel Škofja Loka 9 km, o 6 km. Nm pri cerkvi 580 in (vas okr. 100 in više). Slikovita lega v j. Lubnikovem slemenu, v. nad Sopotniško grapo. Jedro vasi na prostornem prevalu, zaselek Suša tik pod Lubnikom. Dostop z vsemi vozili po novi gorski cesti iz Škofje Loke. 4—6km. Šibak poljski pridelek, izvoz živine, lesa in sadja. žaga. Razgledna gorska pot v Poljansko dolino, odcep na Lubnik. Na robu slemena nad dolino podr. sv. Lovrenca, zgrajena v zreli gotiki; zlat oltar, novo odkrite freske furlanskih mojstrov iz 15. stol. (ciklus Kristus. življenja). Cerkev je do požara 1824 imela raven lesen strop, nato so jo obokali. Tu sta rojena Kern (Javh) dr. Frank (r. 1887), zdravnik, publicist in vodja amer. Slovencev ter Sušnik dr. Lovro (r. 1887), prof. in strok. pis., prosv. nač.
Brode, 75*13*12*1*1. Sr so du žand zdr fin pTt š Župnija Škofja Loka 6 km, žel Škofja Loka 9 km, o 6 km. Nm 382 m. Leže na d. bregu Poljanske Sore sredi med Škofjo Loko in Poljanami, Most na ban. cesto. Donos njiv ne zadošča za prehrano, primanjkljaj krije gozd in živina. Nekaj zanimivih starih poslopij. Po urbarju loškega gospostva iz 1291 je bil tu sedež županstva za naslednje kraje: Brode, Breznico, Gabrovo, Sušo, Trato, Bodovlje, Zminec, Sefert, Na Griču, Gobovec, Okroglek, Gabrk, Log, Visoko, Smoldno, Lubnik, Za gradom in 1584 še Podpulferco. Na višji ravni ploskvi podr. cerkev sv. Tomaža; zgodnja gotika, lep rokokojski oltar (18. stol.), Tuškove slike in križev pot, freske Jerneja iz Loke. Rojstni kraj Šubica Simona (1830—1903), univ. prof. v Gradcu, znamenitega fizika in znanstv. pisatelja.
Dol, 58*11*4*7*1. Sr so du žand zdr fin Škofja Loka 5km, žel Gorenja vasReteče 2 km, o 5km, pTt Medvode 4.5 km, š Župnija Sora 1 km. Nm 337 m. Vas leži na terasi na d. bregu Sore jv. od Reteč, pol km od ban. ceste. Šibka zemljiška posest, izjemoma tudi v gozdu. Kmetje in tovarniški delavci (papirnica v Goričanah). Podr. cerkev sv. Mihaela se prvič omenja 1631. Novo so zgradili v renesančnem slogu 1781 (letnica nad vrati), 1868 pa prenovili.
Draga, 88*17*8*9*4. Sr so du žand zdr fin Škofja Loka 4km, žel Gorenja vas - Reteče 3 km, o 4 km, pTt Medvode 5 km, š Župnija Sora 1 km. Vodovod. Nm 341 m. Gručasta vas ob izstopu manjšega potoka na ravnino, z. od Sore. Preživlja se s kmetijstvom; nekaj delavcev. Prodajajo krompir in živino, malo sadja, moko dokupujejo. Ban. cesta na Škofjo Loko.
Gabrk, 56*14*11*3*0. Sr so du žand zdr fin pTt Župnija Škofja Loka 7km, žel Škofja Loka 10 km, o 7 km, š v kraju, ust. 1929, 2 odd. Gosp. nad. š. PJS, PSVD. Nm 400 m. Leži na valovitem vršaju na 1. bregu Poljanske Sore nad ban. cesto. Prisojno vznožje hribov je izjemno položno in sposobno za poljsko kulturo. Spodnje polje je izpostavljeno poplavi. Nezadosten žitni pridelek krije izvoz živine in lesa. Zanimive stavbe.
Gabrovo, 35*7*5*2*2. Sr so du žand zdr fin pTl š Župnija Škofja Loka 4 km, žel Škofja Loka 7 km, o 4 km. Nm 625 m. Ima slikovito prisojno lego na šibki polici v jv. slemenu Lubnika. Glavna površina v mešanem gozdu. Veliko sadja, zlasti češenj in kostanja. Zaznamovana pot na Lubnik; nad vasjo podzemna Jama Lubniški kevder. Dovoz po novi cesti, od ban. 2 km.
Gosteče, 68*14*9*5*0. Sr so du žand zdr fin pTt Škofja Loka 3 km, žel Škofja Loka 3 km, o 3 km, š Župnija Sora 2 km. Nm 343 m. Zavzema položno vznožje ob ban. cesti, sredi med Soro in Škofjo Loko. Premožna kmetska vas z obsežnim dobrim poljem. Na trg stavijo krompir (okr. 2 vagona), živino, sadje in nekaj lesa. Vas se omenja že 989; 1215 jo je kupil brižinski škof Oton. Podr. cerkev sv. Andreja je bila po tradiciji zgrajena na kraju poganskega templja. Leži pod hribom Gradišče, kjer je stala prazgodovinska naselbina. Cerkev ima nad vhodom letnico 1015. Prezidana je bila 1334. Luknja in sled udarcev v starih, baročnih cerkv. vratih, baje spominja na turške napade. Cerkev spada po notranjščini med umetniško najučinkovitejše gotske stavbe na Slovenskem. Posebno lep kasetiran strop (po 1660), v ladji ohranjene, v presbiteriju deloma porušene slike na presno apno (svetniške legende iz 1. pol. 15. stol.). Rojstni kraj pesnika in pisatelja Golarja Cvetka (r. 1878).
Hosta, 38*7*7*0*0. Sr so du žand zdr fin pTt š Župnija Škofja Loka 1 km, žel Škofja Loka 2 km, o 1 km. Nm 360 m. Vas ima na razpolago le ozek prostor na d. bregu Sore, nasproti Suhe, s katero jo veže most. Hud klanec ban. ceste na Škofjo Loko. Poljedelstvo in obrt.
Log, 127*29*24*5*0. Sr so du žand zdr fin pTt Župnija Škofja Loka 8.5 km, žel Škofja Loka 11.5 km, o 8.5 km, š Gaberk 1.5 km. Nm 374 m. Leži na valoviti ravni na "d. bregu Poljanske Sore, na z. meji občine. Pobočja se proti j. dvigajo jako zložno, na njih del njiv, ki se umikajo nižjemu poplavnemu ozemlju. Spada med gospodarsko trdnejše, lepo zgrajene kmetske vasi. Izdatna obrt, sadjarstvo in prevozništvo, lesna trgovina.
Puštal, 377*67*6*61*10. Sr so du žand zdr fin pTt š Župnija Škofja Loka O km, žel Škofja Loka 3 km, o v kraju. Nm 336 m. Predstavlja obrtno škofjeloško predmestje na d. bregu Polj. Sore, tik pod njenim stikom s Selščico. Rečno obrežje je deloma osojno, deloma izpostavljeno poplavam, zato je poljska zemlja mnogo prepičla. Strme senožeti. Glavnikarska domača obrt, večja žaga, mnogo delavcev. Mestno kopališče v topli Poljanščici; glavno izhodišče za Polhograjske dolomite; mnogo prilik: za smuko. Kraj je dobil ime po puštalskem gradu (Burgstall), bivši pristavi brižinskih škofov. Njeni oskrbniki so postali imeniten rod, ki se prvič omenja 1215 (Oton Puštalski). Leta 1531. ;je bil Krištof Puštalski kranjski deželni oskrbnik, 1543 deželni poslanec. Pozneje je grad večkrat prehajal iz rok v roke. Od 17. stol. je last baronov Wolkenspergov, po izvoru Oblakov iz Žirov, ki so si za Marije Terezije pridobili plemstvo. Danes uporablja prostore ban. mlekarska šola. V gradu je kapela Snemanja presv. Telesa Gosp..V njej izvrstno ohranjene Quaglieve freske (1706); oljnata slika Dolorose je v resnici Metzingerjeva (podpis ponarejen). Na pokrajinsko značilnem pomolu proti Sori stoji podr. cerkev sv. Križa (na Hribcu 380 m), kot Kalvarija prirejena stavba s kripto ob koncu 14 postajnih znamenj, Zgrajena v zač. 18. stoletju, še pozneje slikana; freske Tušikove, Sv. Franč. Pavelski in sv. Peter Janeza Šubica; lep veliki oltar. V reformacijski dobi so se cerkve polastili protestanti in v njej prirejali shode. Kmetje so odtod 1585 pregnali Jurija Dalmatina.
Pungert, 30*13*5*8*0. Sr so du žand zdr fin pTt š Župnija Škofja Loka 2.5 km, žel Škofja Loka 3 km, o 2.5 km. Nm 339 m. Leži kraj ban. ceste z. od Gostec s prav takim položajem. Dobra poljska zemlja, precej gozda; kmetske pridelke prodajajo v Puštal in Škofjo Loko. Vas so okoli 1215 kupili brižinski škofje.
Sopotnica, 92*16*14*2*2. Sr so du žand zdr fin pTt Župnija Škofja Loka. 7km, žel Škofja Loka 10 km, o 7 km, š Gabrk 2 km. Nm 600—800 m. Glavni kraj v hribih nad Sopotnico in z. od Lubnika. Močne raztresene kmetije po policah nad grapo, predvsem na s. strani. Prisojne njive, obsežen mešan gozd, v njem mnogo jelovine in kostanja. Poleg živine in lesa prodajajo še gozdne sadeže. Tu se je rodil 1884 prof. Dolenc Ivan, stenograf dun. in beogr. parlamenta, prosv. inšpektor, strokovni in biografski pisatelj.
Sora, 229*46*20*26*5. Sr so du žand zdr fin Škofa Loka 6km, žel pTt Medvode 4 km, o 6 km, š Župnija v kraju. Šola ust. 1873, 4 odd. PRK, PSVD, Slov. kat. izobr. d., Gas. Nm 370 m. Središče desnega sorskega brega s slikovito lego na vršaju nad Ločnico. Prehod iz kmetskega v prometno, obrtno in delavsko selišče. Nad dve tretjini sveta je v poljih in travnikih. Moko dokupujejo, prodajajo pa krompir (okr. 2 vagona), živino, nekaj lesa, sadja, zelenjave, kokoši in jajc. Trg v Goričanah, Medvodah, Škofji Loki, Ljubljani in Kranju. Radi zdrave lege, bližine kopališča v Sori in lahkega dohoda ob Ločnici v osrčje Polhograjskih dolomitov precejšen obisk izletnikov, nekaj letoviščarjev. Zaznamovana pot na Osolnik (iz Medvod 2 uri). Sorška tla so že 973 pripadala loškemu gospostvu. Župnija Sora (dek. Ljubljanaokol., škof. ljublj.) ima 1510 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Štefana. Prvotna cerkev je tu stala že v 13. stol., drugo iz 1463 so 1731, 1749 in 1820 prezidali, 1882 pa podrli in zgradili sedanjo v novem gotskem slogu. Tudi začetki fare segajo že v 13. stol. Prvi župnik se omenja 1295. Izpod oglejskega patriarhata je 1461 prešla k novi ljubljanski škofiji. Patronatske pravice je patriarh odstopil 1342 vetrinjskemu samostanu, ta pa 1631 župnijo stiškemu samostanu (do 1733) v zameno za drugo župnijo. Sora je mati župnije Preske in delov sosednih župnij.
Slaniše, 34*7*6*1*0. Sr so du žand zdr fin pTt Župnija Škofja Loka 8km, žel Škofja Loka 11 km, o 8 km, š Gabrk 3 km. Nm povpr. 720 m. Vrsta samotnih kmetij na širokem slemenu j. od Selščice med Logom in gornjim Bukovini potokom. Izredno obsežna posest, zlasti v mešanem gozdu. Pridelki zadoščajo, prodajajo les in živino. Kolovoz na Brode in Bodoveljsko grapo, do ban. ceste 3—5km.
Sv. Andrej, 78*16*14*2*2.. Sr so du žand zdr fin pTt š Župnija Škofja Loka 4km, žel Škofja Loka 7km, o 4km. Nm 616 m. Leži na gorskem hrbtu med Hrastnico in Bodoveljsko grapo j. od Puštala. Kmetje imajo malo polja in močan gozd. Krasna slemenska pot in kolovoz na Puštal (1/2 ure). Poletna in smučarska izletna točka. Podr. cerkev sv. Andreja je zanimiva stavba s pozno gotskim presbiterijem in renesančno ladjo; obokana 1831. Odličen oltar iz 2. pol. 18. stol., Tuškova slika. V lopi freske Jerneja iz Loke in votivne slike.
Sv. Barbara, 124*31*23*8*0. Sr so du žand zdr fin pTt s Župnija Škofja Loka 5 km, žel Škofja Loka 8 km, o 5 km. Nm 640 m. Zavzema prisojne planjave tik v. nad srednjo Hrastnico. Pridelki zadoščajo za dom, na prodaj gre les in živina. Ljubka pokrajina, dostopna iz Škofje Loke v pičli uri. Izletna točka Kozjek. Reja severnih lisic. Mnogo starin. Leta 1291. je vas pripadala županstvu Korošcev, ki so mu bile podrejene še naslednje vasi: Hrastnica (v dolini pod Sv.Barbaro), Osolnik in Sv. Mohor; 1584 pa še vasi: Trata, Log, Žerovnik, Hojke pri Sv. Ožboltu, Valtarski vrh, Hrib, Sopotnica., Ob potoku (t. j. Sopotnici), Srnice, Bukov vrh, Hotavlje, Plečno brdo Mihač in Gabrška gora. Podr. cerkev sv. Barbare, zidana kot kapelica 1448, pozneje povečana. Pozni gotski slog, zlat oltar, lični rokokojski kipi v stranskem oltarju.
Sv. Florijan, 38*6*5*1*1. Sr so du žand zdr fin pTt Župnija Škofja Loka 8 km, žel Škofja Loka 11 km, o 8 km, š Gabrk 2km. Nm 589 m. Osamljene kmetije po slemenu na d. strani Sopotniške grape, 3—5 km od ban. ceste. Dostop z vozom. Obsežni gozdovi. Težko poljsko delo, za prodajo ostaja les in živina. Žaga. Vrh. slemena podr. cerkev sv. Florijana. zgodnje gotska ladja s freskami furlanskih mojstrov (15. stol.). Na steni zgodovinsko pomembna votivna slika stare Škofje Loke z obzidjem (v spomin na požar 1698).
Sv. Ožbolt, 136*29*20*9*4. Sr so du žand zdr fin pTt š Župnija Škofja Loka 9 km, žel Škofja Loka 12 km, o 9 km. Nm 860 m. Leži na slemenu med Hrastnico in Bukovim potokom jz. od Puštala. Zaokrožene kmetije z močnimi gozdi (smreka, macesen, mnogo kostanja) in senožetmi. Njive donašajo dobro, obdelovanje težko. Zaselek Hojke (Fojke). Kolovoz po Bodoveljski grapi, do ban. ceste 9 km. Lepa razgledna točka. Izletna mark. pot od Škofje Loke mimo Sv. Andreja, primerna tudi za smučarje (2 uri). Slikovita grebenska pot v smeri na Črni vrh in Poljane (i1/2 oziroma 2 uri). Podr. cerkev sv. Ožbolta je prenovljena gotska stavba. Iz pozne gotike (1527) izvira presbiterij z bogatimi sklepniki; stenske slike Jerneja iz Loke (1534).
Sv. Petra hrib, 41*7*7*0*1. Sr so du žand zdr fin pTt š Župnija Škofja Loka 5 km, žel Škofja Loka 8km, o 5 km. Nm povpr. 600 m. Raztresene dobre brdarske kmetije med Bodoveljsko grapo in Polj. Soro. Imenuje se po cerkvi v Bodovljah, kjer se hrib strmo konča. Do ban. ceste ca 2.5 km kolovoza.
Valtarski vrh, 24*5*2*3*0. Sr so du žand zdr fin pTt Župnija Škofja Loka 10 km, žel Škofja Loka 13 km, o 10 km, š Gabrk 3 km. Nm 687 m. Manjše brdarsko selišče nad Sovratom (Ložansko grapo), 3 km j. od ban. ceste na Poljane. Skrito osojno sleme, zvečine poraslo z gozdom. Šibke njive, žaga in mlin. Podr. cerkev sv. Filipa in Jakoba »V hribih«: je pozna gotska stavba z istodobnim kipom Madone v stranskem oltarju; dva lepa zlata oltarja; presbiterij poslikal na presno apno Jernej iz Loke.
Zminec, 141*29*21*8*1. Sr so du žand zdr fin pTt š Župnija §k. Loka 3 km, žel Škofja Loka 6 km, o 3 km. Nm 355 m. Na dolgo razpostavljena vas nad 1. bregom Polj. Sore. Kmetijstvo in gozdarstvo, nekaj obrtnikov in gozdnih delavcev. Gostilni s prenoč., žaga in mlin. Zanimive kmetske zgradbe. V smeri na Brode zaselek Sefert; ime je dobil po nekdanjem dvorcu Šefertu, ki je stal pod cesto na Poljane. Njegovi lastniki so bili v Valvasorjevem času Scarlichijevi dediči, preje Pečaherji. Danes je v kmetskih rokah.
Preb. 2179, hiš 346, posest. 197, koč. 149, najem. 95. Površina 4908 ha: njiv in vrtov 329, trav. in paš. 1539, sadovnjakov 13, gozdov 1929, ostalo 1098. Občina obsega z. del Selške doline z gorskim zaledjem do roba Jelovice in Ratitovca na sz. in do razvodnih vrhov proti Poljanski dolini na j. (Koprivnik 1389 m, Mladi vrh 1370 m). Dolina se na v. meji pred Selci zelo stisne, na z. pred Zalim logom skoraj popolnoma zapre. Tesni gorski obod se ob potokih Dašnjici in Češnjici toliko razmakne, da se je nad njunim izlivom razvila večja ravan. Kmetske naselbine so se mogle razviti le na zgornjem robu ravnine, nekaj še v Rudenskem kotliču, drugod samo po pobočjih in slemenih. Brez zveze s poljedelsko okolico je nastala v tesni dolini Sore nekdaj močna fužinarska, zdaj pretežno obrtna in trgovska naselbina trg Železniki, ki se opirajo na gozdno posest, promet in vodne sile. Novodobni promet pomika gospodarsko težišče iz trga na v. k geografskemu središču občine. Le dolinski kmetje stavljajo na prodaj tudi poljske pridelke (krompir, fižol, žito), drugod zgolj živinorejske pridelke in les iz pretežno smrekovih gozdov. Stalen stranski dohodek dajejo gozdni sadeži. Izven občine gre les, živina in presno maslo; mleko pokupijo deloma domačini. V domači obrti izdelujejo sode in čipke. Kopanje železne rude je povsem prenehalo, enako kovanje žebljev; ležišče manganove rude v Jesenovcu ni izrabljeno. Obč. ozemlje je že dolgo časa odprto tujskemu prometu, zlasti območje Ratitovca (Krekova koča, bogat razgled, izvrstna smuka) in Jelovice (krasne gozdne pokrajine, več planinskih zavetišč in lovskih koč). Letoviški gostje se ustavljajo le v ravnini. Dovoz oskrbuje večkrat dnevno avtobus Škofja Loka—Železniki po ban. cesti Škofja Loka—drž. meja.
Češnjica, 294*43*20*23*16. Sr so du Škofja Loka 15.5 km, žel Škofja Loka 18.3 km, žand zdr fin o pTt Železniki 1 km, š Župnija Železniki 1 km in Selca 3 km. Nm povpr. 450 m. Pomemben prometni kraj ob ban. cesti na robu ravni tik pred Železniki. Izliv Češnjice in Dašnjice v Selško Soro. Odcep obč. ceste na Rudno. Kmetijstvo, usnjarstvo, sodarstvo, razne druge obrti, gozdarstvo, lesna trgovina. Močno razvito zadružno gospodarstvo. Glavni letoviški kraj v dolini, izhodišče za izlete in ture (Ratitovec 3 ure, Dražgoše, Sv. Križ 1 uro, Jelovica nad 2 uri); kopališče ob Sori, tujske sobe. V okolici je pred 14. stol. cvetelo fužinarstvo. Na Češnjici se je rodil Jelenc dr. Franc (1749 do 1805), jožefinski kanonik, publicist, direktor pravne fakultete v Innsbrucku.
Jesenovec, 24*3*2*1*2. Sr so du Škofja Loka 16.9 km, žel Škofja Loka 18.7 km, žand zdr fin o pTt š Župnija Železniki 1 km. Nm povpr. 500 m. Zahodni, v izvoru poljedelski podaljšek Železnikov. Vodne sile potoka Plenšaka so izrabili za fužinarstvo. V kraju je stala velika peč z valjarnico za železo, danes v ruševinah. Naseljenci so se pozneje spet vrnili h kmetijstvu, deloma gozdarstvu in obrti. Okolica ima dobro založene gozdove, odkoder prihaja les na žago. Izhodišče dveh poti na Prtovč (dobro uro). Kraj ima s trgom zaporedne hišne številke.
Martinj vrh, 309*55*35*20*8. Sr so du Škofja Loka 25.8 km, žel Škofja Loka ca 28 km, žand zdr fin o pTt Železniki 2—8 km, š v kraju, Župnija Železniki in Zali log 4—6km. Šola ust. 1907, 1 odd. PRK, PJS. Nm 600—1060 m. Široko razpostavljene vrste gorskih kmetij med Prednjo in Zadnjo Smollevo (desna pritoka Selške Sore), zlasti v položnih s. pobočjih Mladega vrha (1370 m), Koprivnika (1389 m) in Mrzlega vrha (1057 m). Dokaj osojno višavje, ki ga zapira proti Selški dolini Vancovec (1078 m) in skupina nižjih vrhov; med njimi globoke in ozke grape. Dostop le z vozom po 3 občinskih poteh, 1—2 uri od ban. ceste. Huda in dolga zima. Ekstenzivno obdelovanje težke poljske zemlje; bolje uspeva živinoreja. Prodaja lesa iz pretežno jelovih gozdov. 3 zasebne elektrarne; sledovi bakrene žile. K vasi spada zaselek Smoljeva v strmem pobočju Spika, j. od Železnikov. Kraj so škofje kolonizirali s Slovenci okoli 1560—1580.
Ojstri vrh, 61*9*5*4*3. Sr so du Škofja Loka 18.3 km, žel Škofja Loka 20 km, žand zdr fin o pTt Železniki 2—4 km, š Župnija Sv. Lenart 2 km. Nm ca 875 m. Leži na sedlu med Smoljevsko in Studensko grapo, 1 uro občinskega kolovoza j. od Železnikov (Češnjice). Zemlja je osojna, zelo strma in prikladna le za živinorejo. Pol ure od vasi piramidasti vrh Sv. Miklavža, najlepša razgledna točka na desni strani Selške doline.
Podlonk, 253*33*14*19*8. Sr so du Škofja Loka 20.7 km, žel Škofja Loka 22.5 km, žand zdr fin o pTt Železniki 5 km, š v kraju, Župnija Selca 6 km. Šola ust. 1904/20, 1 odd. Nm 610—910 m. Zavzema v. pobožne police in bregove Kosmatega vrha v Ratitovcu. Kmetje skrbno obdelujejo zemljo, goje zlasti živino (paša v Ratitovcu in Jelovici) in prevažajo les. Ostali se preživljajo z gozdarjenjem, zlasti v gozdih verskega sklada. Dovoz po Dašenjski grapi s Češnjice. V smeri na Železnike leži zaselek Draboslovica.
Prtovč, 45*7*2*5*4. Sr so du Škofja Loka 22.6 km, žel Škofja Loka 25.5 km, žand zdr fin o pTt Železniki 6 km, š Podlonk 1 km, Župnija Selca 8km. Nm 1011 m. Gorska vasica vrh sedla med Plenšakom in Dašnjico, v jv. Ratitovčevem pobočju. Kljub prisojnosti dozore le pozna žita (zlasti Ječmen in oves), obdelovanje zemlje je težko. Obsežne senožeti in planinska paša. Vaški vodovod. Kraj je znan po letovanjih dr. J. Kreka. Lep razgled, stikališče gorskih potov (Ratitovec—Bohinj). Dohod mogoč z lahkim vozom, od ban. ceste 11/2 ure. Podr. cerkev M. b. Stara kapelica se omenja že 1622, nova je skromna, stilno nepomembna zgradba.
Rudno, 206*35*16*19*12. Sr so du Škofja Loka 18.8 km, žel Škofja Loka 21.6 km, žand zdr fin o pTt Železniki 3 km, š Dražgoše 3 km, Župnija Selca 5 km. Nm povpr. 525 m. Izpolnjuje dno kotliča pod strmim j. pobočjem Jelovice. Dostop z vsemi vozili po obč. cesti vštric potoka Češnjice (Rudenščice), 2.5 km od ban. ceste. Stikališče potov iz v. pobočja in osrčja Jelovice; dostop k najnižjemu prehodu čez planoto (Raztoke 1130 m, do Soteske v Boh. 4—5ur). Poleg kmetov in obrtnikov gozdarski uslužbenci, lesni delavci in prevozniki. Sodarska domača obrt. Skladišče lesa, ki ga vlačijo največ pozimi iz Jelovice ali tovorijo z njenega vrha z vzpenjačo in vozijo v Škofjo Loko. V kraju so odkrili bronasto fibulo. Ime spominja na skladišče rude, ki so jo sem tovorili z Jelovice. Tu je bil 1291 sedež županstva za vasi: Rudno, Spodnje in Zgornje Lajše, Podblico, Nemilje, Log, Kališe, Jamnik, Dražgoše, Pri cerkvi in Na pečeh, Jelenšče in Rovte. V vasi se je 1896 rodil Šolar Jakob, prof. v St. Vidu, šolnik, slovstveni kritik in urednik.
Studeno, 126*21*13*8*6. Sr so du Škofja Loka 14.5 km, žel Škofja Loka 17.3 km, žand zdr fin o pTt Železniki 2 km, š Župnija Selca 2 km. Nm 455—500 m. Dolinska kmetska vas ob ban. cesti tik pred Češnjico. Polje je deloma močvirno. Vse panoge kmetijstva. Nekaj obrtnikov in sodarjev.
Skovine, 25*6*4*2*0. Sr so du Škofja Loka 16.9 km, žel gk. Loka 19.7 km, žand zdr fin o pTt š Župnija Železniki 0.5 km. Nm povpr. 465 m. Leži na 1. bregu Selške Sore tik trških hiš in župne cerkve. Obsega tudi naselje Griva. Naselbinsko samostojnost je selo ohranilo le radi prvotno kmetskega značaja, ki mu je deloma še ostal. Strojna delavnica za kovinske izdelke (zaponke in žebljičke), mizarstvo.
Železniki, trg, 831*133*85*48*36. Sr so du Škofji Loka 16.9 km, žel Škofji Loka 19.7 km, žand zdr fifa o pTt š Župnija v kraju. Šola ust. 1815, 4 odd. Čipkarska šola. PCMD, SKj, PRK, PJS, Gas., Slov. bral. d., Kat. izobr. d. Skupno združ. obrtnik. Nm 455 m. Stara fužinarska naselbina, ki se je razvila v začetku tesne gornje Selške doline, strogo ločena od kmetskih vasi. Prepadna pobočja Kovaškega vrha (846 m), Spika (864 m) in Štedl vrha (1154 m), ki stiskajo tok Selške Sore, ovirajo razvoj poljedelstva. Nasprotno nudijo obilne vodne sile Selščice in njenih pritokov Smoljeve in Savivnika (oba regulirana) oporo obrtnemu selišču. Trg leži Ob ban. in vzporedni obč. cesti ter se deli v tri dele: Racovnik (ali Sp. Železniki), Trnje (Sr. Železniki) in Gor. konec. Na j. mu pripada zaselek Smoljevska grapa. Obilica železne rude in bližnjega gozda sta dala naselbini prvo podlago. Zdaj kopanje rude ni več rentabilno; zadnjič so jo topili 1901. Bogastvo fužinarjev, njihove industrijske naprave in kovaške delavnice na vodni pogon še danes dajejo trgu značilno lice. Nekatere starejše hiše imajo značilne okraske na zunanjih stenah v obliki lokov po vzoru italijanskih mest (»palmade«). Posebno značilne so tudi železne okrašene naoknice. Poleg veleposesti je tu malo hišnih in zemljiških posestnikov. Gospodarski obstoj trga rešujejo z dvigom močnih obrti in trgovine. Tu so nastale žage, usnjarne in strojarne, strojno in ročno mizarstvo, mesarije, gostilne in specialne trgovine. Nekaj dohodkov prinaša čipkarstvo. Mirna osojna lega blizu gozdov privablja nekaj letoviških gostov. Izhodišče v povirje Selške Sore, zlasti v Sorico. proti Blegošu (4—5 ur) in Ratitovec (3 ure, več mark. potov).
Od 973—1803 je kraj pripadal brižinskim škofom. Ti so ga kolonizirali s furlanskimi fužinarji, deloma z Nemci, ki so 1277 dobili na vseh svojih posestvih rudarskogorsko pravico. Prvotne gorske fužine so italijanski fužinarji okoli 1340 premestili k vodi v sedanje Železnike. Kamnita plošča pri stari peči na Racovniku ima letnico 1422. Pozneje so ustanovili fužine ob Dašnjici in Farjevem potoku, kjer so še vidni njih sledovi, dalje na Gor. koncu. Rudo so dobivali v okoliških planinah in v Poljanski dolini. Ker so bili lastniki fužin večinoma Italijani, so imenovali domačini novo naselbino »Lahovše«, kar se je ohranilo do danes. Rudarji so bili povečini Slovenci; ti so kmalu postali tudi posestniki fužin. Ok. 1. 1600. je ustanovil Matija Notar na Farjevem potoku plavž in fužino (»slovensko kladivo«), ki pa je morala že po nekaj letih radi pomanjkanja rude prenehati. Sicer pa je uspevalo fužinarstvo do 19. stol. Leta 1628. je bilo v Železnikih baje nad 2000 fužinarjev in delavcev. Takrat so tu obstajale dve fužini, dva plavža, pet fužinic in mnogo vigencev pri 110 jelšah. Fužinarji so bili prosti vseh dajatev razen od 1515—1521, ko so izgubili vse privilegije, ker so se takrat pridružili kmetskemu uporu. Čim je dobil kraj lastnega rudarskega sodnika, je postal deželno knežji trg. Leta 1781. so Železnike v čisto rudarskih zadevah podredili gorskemu sodišču v Ljubljani, v sodnem in političnem oziru pa gospoščini v Škofji Loki. Leta 1848. so dobili tržani župana mesto rudarskega sodnika. V 19. stol. je fužinarstvo nazadovalo tudi zaradi visoke uvozne carine v Italijo, kamor so izvažali večino svojih izdelkov (žeblje, železne droge, žage itd.). Globočniki, zadnji in od 1909 edini lastniki obrat sv, so fužinarstvo nadomestili z žagami. Da je železarstvo takrat propadlo, je veliko kriva tudi angleška, ruska in skandinavska konkurenca. Leta 1933. so brez uspeha poskušali žebljarstvo obnoviti. Požari so trg večkrat hudo razdejali, najhujši 1822 zadnjič 1846.
Župnija Železniki (dek. Loka, škof. ljublj.) ima 954 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Antona pušč. je verjetno nastala neposredno po naselitvi fužinarjev. Prvič se omenja pred 1600. Ko je 1620 pogorela, so do 1623 zgradili novo. Sedanjo stavbinsko uspelo cerkev je 1874 postavil Faleschini. V notranjosti prevladuje korintski slog. Freske v presbiteriju Grilčeve, sv. Anton Wolfov, stranski oltarji Gosarjevi. Cerkev je bila prvotno podr. starološke prafare, nato selškega vikariata. Od 1622 je župnija. Podr. cerkev sv. Frančiška Ksav. na Logu je baročna stavba, zgrajena 1706. V njej stoji stilno pomemben vel. rokokojski oltar z Layerjevo sliko, v stranskih oltarjih je kipe in slike napravil V. Metzinger. Pomembnejši železniški rojaki: Boncelj ing. Josip (r. 1884), strojni tehnik, docent ljublj. univ.; Crobath dr. Blaž (1794—1848), odvetnik, Prešernov šef, kulturni mecen; Dagarin Josip (1785—1850), dekan v Kranju, Prešernov učitelj, prof. moral. teol.; Demšar dr. Jer. (r. 1876), zdravstveni pis.; Dermota dr. Anton (1876—1914), politik in publicist Masarykove smeri; Globočnik Anton pl. Sorodolski (1825—1912), upr. uradnik in zgodovinar (monografija o Zel.); Koblar Anton (1854—1928), dekan v Kranju, zgodovinar, ust. I.M.K.; Koblar France (r. 1889), prof. in kritik, urednik D.S.; Lavtar Luka (1846—1915), metodik računstva; Levičnik dr. Jernej (1808—1883), pesnik, Metelkov učenec in Slomškov sodelavec; Mlakar Janko (r. 1874), prof. verouka, humoristični in planinski pisatelj.
[1] Novembra 1936 je srezu pripadla celotna občina Črni vrh (preje v srezu Ljubljana okolica). S tem se je sreska meja bistveno izboljšala na j. v območju Polhograjskih dolomitov. Srez meri sedaj 510 km2 in ima po štetju iz 1. 1931. 23.963 prebivalcev.