Pred koncem leta se z Ireno
nisva imela 'kam dati'. Vnaprej mi je bilo odveč odgovarjati na vprašanja Kam
pa za Silvestra?….. Zato mi je toliko bolj prav prišlo, ko sem nepričakovano
naletel na ponudbo za dvotedensko križarjenje. Za povrh je bila še osupljivo
poceni. Ni nama bilo žal. Vse je preseglo pričakovanja.
Spodaj
so sprotni zapiski. Fotografije so na spletnem albumu. Če
koga kaj posebej zanima, bo lahko na spletu (Google, Google Earth…) našel še mnogo
več.
Nedelja, 28. december 2008
Malo po tretji zjutraj se
odpeljeva v Lj. do Tivolija, kjer presedeva v
avtobus. Okrog poldneva smo v Savoni. Na terminalu se
spustimo v pogovor z Darkom in Majdo Letonja. Časa je dovolj za sprehod po
bližnjih mestnih ulicah. Ujameva še konec maše. V pekarni kupiva tri različne kruhe. So predvsem drugačni in različni. Vedno se zamislim,
kako različni so kruhi na tem svetu. Ob dveh nas
spustijo na ladjo. Razpakirava. Sprehodiva se po
glavnih nadstropjih in palubah. Kar kmalu se dovolj dobro orientiram. Po
sporedu se udeleživa predstavitve ladje in programa. Sledi vaja za evakuacijo. Predvečerja. Pri večerji prisedeva k mladima Anji in Maksu.
Po večerji poskusiva plesišče, ogledava si variete in se okrog pol ponoči po
plesu spraviva spat.
Ponedeljek, 29. december 2008
Vstanemo okrog osmih. Vreme
je oblačno in rahlo dežuje. Po zajtrku je zabavno rekreacijski program. Med
kosilom pristajamo v Barceloni. Z busom v mesto.
Ogledava si cerkev Svete družine. Od tam s podzemno do Parka Güell. Spet s podzemno predaleč. Na ladjo prideva tako
točno, da je že skoraj prepozno. Morda so samo naju še čakali. Večerjava v
družbi glasbenika Petra in njegove žene, Tajke Wan
Pan in odvetnice Barbare s hčerkama Aljo in Ajdo. Večer v glavnem na plesišču.
Torek, 30. december 2008
Vreme je skorajda lepo. Po
kosilu zaspiva na ležalnikih na palubi. Zvečer kapitanov sprejem s koktajlom. Neki
Francoz mi pove, da sem zelo podoben Filipu Kleyu,
znanemu francoskemu pevcu in humoristu. Po večerji ples. Vsak večer si moram
zamenjati oznojeno srajco. Za tak namen je bližina kabine še posebej pripravna.
Sreda, 31. december 2008
Zjutraj pristanemo v
Casablanci. Po zajtrku greva peš do mesta. Preložim si spletno pošto.
Sprehajava se po starem delu mesta. Rečejo mu Medina. Prilepi se nama lokalni
tečnež, ki na koncu ne preveč vztrajno poskuša kaj priberačiti. Greva še do
neznansko velike mošeje Hasana II. Zraven je nekakšen mednarodni sejem, kjer
naju ponudba ne zapelje. Od tam s taksijem do še ene brezkončne tržnice. Že
prva je bila v marsičem zanimiva, druga še bolj. Ko se dovolj napešačiva, se spet s taksijem odpeljeva do ladje. Sobarica
Mary Lou vošči še tako, da iz brisač oblikuje globa,
ki se kljunčkata. Dam ji 20E napitnine. Večerja s svečami. Pijača je zastonj.
Pleševa malo manj. Delno zato, ker nama ni do skupinskih poskakovanj in se tudi
nočem pregrevati. Delno pa tudi zaradi Ireninih nekontroliranih psihoz, ki se
samo stopnjujejo, če jih poskušam odpravljati.
Četrtek, 1. januar 2009
Trdno spim in ne slišim, da
bi bilo Ireni slabo. Ko se zbudim, je že stuširana in oblečena. Po zajtrku
vodička predstavi program in nas povabi na ogled kleti, skladišča, hladilnikov
in kuhinje. Po valčku na palubi skušam Ireni dopovedati, da je najvažnejše
sproščena drža. Seveda ni pripravljena priznati in mora za zakrčenega
narediti mene. Toliko manj je pripravljena verjeti, da se je treba nekaterih
elementov naučiti in jih utrditi. To je možno samo z vajo. Vaditi pa noče. V Agadiru se pridruživa nemškemu paru Hansu in Aniti in se
skupaj odpeljemo na ogled mesta s taksijem. S šoferjem se ni lahko sporazumeti.
Pelje nas najprej v trgovino in se nerad sprijazni z našim nezanimanjem. S
trdnjave nad mestom je lep razgled, na mestni plaži pa množica poležuhov in sprehajalcev. V glavnem so domačini. Jaz grem
na internet, ostali pa medtem še kraljeve palače. Kupim čevlje in pas. Taksist
na koncu noče sprejeti drobiža, mi pa se ne pustimo izsiljevati. Po predstavi
iluzionista malo zapleševa. V sobo se greva posušit in se Ireni ne ljubi več
nazaj.
Petek, 2. januar 2009
Pri zajtrku naju ogovorijo
Hrvati iz Reke. Pristanemo na otoku Lanzarote. V
recepciji Andrej Košutnik in žena Cveta (Rozman). V Arrecifu
se izkrcamo. Z Jankom in Marino se s taksijem odpeljemo do narodnega parka,
kjer se še z avtobusom vozimo po vulkanskem področju. Imava čas za dremež na
plaži.
Sobota, 3. januar 2009
Cel dan v Las Palmasu. Sprehodiva se po plaži. Po treh do štirih urah
greva na ladjo in po kosilu še enkrat do katedrale. Zvečer je zabava na palubi.
Nedelja, 4. januar 2009
Zjutraj smo v Gomeri. Dušica Gartner in Koloman Šiftar najameta avto in
naju povabita na vožnjo po otoku. Vozimo skozi naravni park. Pridemo v predel,
kjer je makija skoraj enaka silbenski. Zvečer je
plesno tekmovanje. Irena se noče udeležiti, ker naj bi se ji vsi smejali!?
Sprejme pa vlogo sodnice.
Ponedeljek, 5. januar 2009
Santa Cruz, Tenerife. Brez
cilja se klativa po mestu. Vmes sedeva še v tramvaj in se odpeljeva v slučajno
smer (Trinidad). Zvečer gala
kapitanova večerja.
Torek, 6. januar 2009
Funchal na Madeiri. Sprehod po mestu. Obiščeva slavno Blandy vinarno in potem z busom
do botaničnega vrta. Na tržnici poskušava sadje in kupiva nekaj plodov
pasijonke. Ko zvem ceno 20E je že prepozno.
Sreda, 7. januar 2009
Cel dan plovba proti Malagi.
Pri zajtrku sva s parom Zadravec-Cebe. Z njima spet
pri kosilu. Udeleživa se tombole. Za člane kluba Costa je po večerji še poseben
gala sprejem.
Četrtek, 8. januar 2009
Malaga. Vreme je oblačno,
popoldne rahlo dežuje, kar ne moti preveč. Preložim si pošto. Ne vem pa, zakaj
svoje z Outlook Expressom ne morem oddajati. Vsak dan
si izmislijo kakšno posebnost in dodatek. Pri večerji je nocoj italijanski
večer. Še pred koncem večerje zapojejo O sole mio,
mahajo s servieti, vlečemo verigo… Ob enajstih zvečer priredijo pogostitev po
večerji v obliki kulinarične razstave. V plesni koreografiji nastopijo tudi
kuharji.
Petek, 9. januar 2009
Po zajtrku navodila za
izkrcavanje v Savoni. Cel dan plovba. Zvečer
kapitanov koktail. Med predstavo talentov nastopim
tudi jaz s Sedemnajstim bataljonom.
Sobota, 10. januar 2009
Marseille. Premalo časa za
vse, kar bi tu človek obredel.Z nekaterimi sopotniki
si izmenjamo @naslove.
Nedelja, 11. januar 2009
Zjutraj smo spet v Savoni. Med čakanjem na avtobus opazim tovarno gliserjev
Azimut. Eden od gliserjev iz te tovarje je pred dvema
letoma nasedel na Grebenih in imamo na Silbi dva
ležalnika, katera je iz morja dvignil naš Miha. Zvečer naju v Tivoliju pričaka
Jaka in naju odpelje v Lipco. Doma sta Nace in Cene.