Pred koncem leta se z Ireno nisva imela 'kam dati'. Vnaprej mi je bilo odveč odgovarjati na vprašanja Kam pa za Silvestra?….. Zato mi je toliko bolj prav prišlo, ko sem nepričakovano naletel na ponudbo za dvotedensko križarjenje. Za povrh je bila še osupljivo poceni. Ni nama bilo žal. Vse je preseglo pričakovanja.

Spodaj so sprotni zapiski. Fotografije so na spletnem albumu. Če koga kaj posebej zanima, bo lahko na spletu (Google, Google Earth…) našel še mnogo več.

 

Nedelja, 28. december 2008

Malo po tretji zjutraj se odpeljeva v Lj. do Tivolija, kjer presedeva v avtobus. Okrog poldneva smo v Savoni. Na terminalu se spustimo v pogovor z Darkom in Majdo Letonja. Časa je dovolj za sprehod po bližnjih mestnih ulicah. Ujameva še konec maše. V pekarni kupiva tri različne kruhe. So predvsem drugačni in različni. Vedno se zamislim, kako različni so kruhi na tem svetu. Ob dveh nas spustijo na ladjo. Razpakirava. Sprehodiva se po glavnih nadstropjih in palubah. Kar kmalu se dovolj dobro orientiram. Po sporedu se udeleživa predstavitve ladje in programa. Sledi vaja za evakuacijo. Predvečerja. Pri večerji prisedeva k mladima Anji in Maksu. Po večerji poskusiva plesišče, ogledava si variete in se okrog pol ponoči po plesu spraviva spat.

Ponedeljek, 29. december 2008

Vstanemo okrog osmih. Vreme je oblačno in rahlo dežuje. Po zajtrku je zabavno rekreacijski program. Med kosilom pristajamo v Barceloni. Z busom v mesto. Ogledava si cerkev Svete družine. Od tam s podzemno do Parka Güell. Spet s podzemno predaleč. Na ladjo prideva tako točno, da je že skoraj prepozno. Morda so samo naju še čakali. Večerjava v družbi glasbenika Petra in njegove žene, Tajke Wan Pan in odvetnice Barbare s hčerkama Aljo in Ajdo. Večer v glavnem na plesišču.

Torek, 30. december 2008

Vreme je skorajda lepo. Po kosilu zaspiva na ležalnikih na palubi. Zvečer kapitanov sprejem s koktajlom. Neki Francoz mi pove, da sem zelo podoben Filipu Kleyu, znanemu francoskemu pevcu in humoristu. Po večerji ples. Vsak večer si moram zamenjati oznojeno srajco. Za tak namen je bližina kabine še posebej pripravna.

Sreda, 31. december 2008

Zjutraj pristanemo v Casablanci. Po zajtrku greva peš do mesta. Preložim si spletno pošto. Sprehajava se po starem delu mesta. Rečejo mu Medina. Prilepi se nama lokalni tečnež, ki na koncu ne preveč vztrajno poskuša kaj priberačiti. Greva še do neznansko velike mošeje Hasana II. Zraven je nekakšen mednarodni sejem, kjer naju ponudba ne zapelje. Od tam s taksijem do še ene brezkončne tržnice. Že prva je bila v marsičem zanimiva, druga še bolj. Ko se dovolj napešačiva, se spet s taksijem odpeljeva do ladje. Sobarica Mary Lou vošči še tako, da iz brisač oblikuje globa, ki se kljunčkata. Dam ji 20E napitnine. Večerja s svečami. Pijača je zastonj. Pleševa malo manj. Delno zato, ker nama ni do skupinskih poskakovanj in se tudi nočem pregrevati. Delno pa tudi zaradi Ireninih nekontroliranih psihoz, ki se samo stopnjujejo, če jih poskušam odpravljati.

Četrtek, 1. januar 2009

Trdno spim in ne slišim, da bi bilo Ireni slabo. Ko se zbudim, je že stuširana in oblečena. Po zajtrku vodička predstavi program in nas povabi na ogled kleti, skladišča, hladilnikov in kuhinje. Po valčku na palubi skušam Ireni dopovedati, da je najvažnejše sproščena drža. Seveda ni pripravljena priznati in mora za zakrčenega narediti mene. Toliko manj je pripravljena verjeti, da se je treba nekaterih elementov naučiti in jih utrditi. To je možno samo z vajo. Vaditi pa noče. V Agadiru se pridruživa nemškemu paru Hansu in Aniti in se skupaj odpeljemo na ogled mesta s taksijem. S šoferjem se ni lahko sporazumeti. Pelje nas najprej v trgovino in se nerad sprijazni z našim nezanimanjem. S trdnjave nad mestom je lep razgled, na mestni plaži pa množica poležuhov in sprehajalcev. V glavnem so domačini. Jaz grem na internet, ostali pa medtem še kraljeve palače. Kupim čevlje in pas. Taksist na koncu noče sprejeti drobiža, mi pa se ne pustimo izsiljevati. Po predstavi iluzionista malo zapleševa. V sobo se greva posušit in se Ireni ne ljubi več nazaj.

Petek, 2. januar 2009

Pri zajtrku naju ogovorijo Hrvati iz Reke. Pristanemo na otoku Lanzarote. V recepciji Andrej Košutnik in žena Cveta (Rozman). V Arrecifu se izkrcamo. Z Jankom in Marino se s taksijem odpeljemo do narodnega parka, kjer se še z avtobusom vozimo po vulkanskem področju. Imava čas za dremež na plaži.

Sobota, 3. januar 2009

Cel dan v Las Palmasu. Sprehodiva se po plaži. Po treh do štirih urah greva na ladjo in po kosilu še enkrat do katedrale. Zvečer je zabava na palubi.

Nedelja, 4. januar 2009

Zjutraj smo v Gomeri. Dušica Gartner in Koloman Šiftar najameta avto in naju povabita na vožnjo po otoku. Vozimo skozi naravni park. Pridemo v predel, kjer je makija skoraj enaka silbenski. Zvečer je plesno tekmovanje. Irena se noče udeležiti, ker naj bi se ji vsi smejali!? Sprejme pa vlogo sodnice.

Ponedeljek, 5. januar 2009

Santa Cruz, Tenerife. Brez cilja se klativa po mestu. Vmes sedeva še v tramvaj in se odpeljeva v slučajno smer (Trinidad). Zvečer gala kapitanova večerja.

Torek, 6. januar 2009

Funchal na Madeiri. Sprehod po mestu. Obiščeva slavno Blandy vinarno in potem z busom do botaničnega vrta. Na tržnici poskušava sadje in kupiva nekaj plodov pasijonke. Ko zvem ceno 20E je že prepozno.

Sreda, 7. januar 2009

Cel dan plovba proti Malagi. Pri zajtrku sva s parom Zadravec-Cebe. Z njima spet pri kosilu. Udeleživa se tombole. Za člane kluba Costa je po večerji še poseben gala sprejem.

Četrtek, 8. januar 2009

Malaga. Vreme je oblačno, popoldne rahlo dežuje, kar ne moti preveč. Preložim si pošto. Ne vem pa, zakaj svoje z Outlook Expressom ne morem oddajati. Vsak dan si izmislijo kakšno posebnost in dodatek. Pri večerji je nocoj italijanski večer. Še pred koncem večerje zapojejo O sole mio, mahajo s servieti, vlečemo verigo… Ob enajstih zvečer priredijo pogostitev po večerji v obliki kulinarične razstave. V plesni koreografiji nastopijo tudi kuharji.

Petek, 9. januar 2009

Po zajtrku navodila za izkrcavanje v Savoni. Cel dan plovba. Zvečer kapitanov koktail. Med predstavo talentov nastopim tudi jaz s Sedemnajstim bataljonom.

Sobota, 10. januar 2009

Marseille. Premalo časa za vse, kar bi tu človek obredel.Z nekaterimi sopotniki si izmenjamo @naslove.

Nedelja, 11. januar 2009

Zjutraj smo spet v Savoni. Med čakanjem na avtobus opazim tovarno gliserjev Azimut. Eden od gliserjev iz te tovarje je pred dvema letoma nasedel na Grebenih in imamo na Silbi dva ležalnika, katera je iz morja dvignil naš Miha. Zvečer naju v Tivoliju pričaka Jaka in naju odpelje v Lipco. Doma sta Nace in Cene.