1. Kronski večer na temo:

Škofja Loka velemesto

n'kol' ni b'la pa n'kol ne bo!

To je bil izhodiščni motto za prvi večer in mnoge, ki so temu sledili. Spraševali smo se, kaj naj bi bilo velemesto? Kaj naj bi bil city? Kaj trg in kaj naš Plac? Spomnili smo se, kako je nastal in kdo ga je zgradil. Spomnili, kako in zakaj je začel nazadovati. Kako je v usihanju gospodarskega vzgiba usihala tudi moč po sprotnem spreminjanju mestnih funkcij in je po zunanjem videzu ostal razmeroma dober dokument prejšnjih stoletij in kot tak v Sloveniji najbolj reprezentativen.

Zunanji videz je razmeroma srečno prestal tudi obdobje zadnjih desetletij. Mnogo bolj so se vsakršni vplivi zadnjih desetletij manifestirali v neposredni okolici in v širjenju mesta po vseh gradbeno primernejših površinah. To širjenje ni bilo zadovoljevanje lokalnih potreb. Bilo je zadovoljevanje potreb politike in oblasti. Značilnosti teh desetletij so bile kampanjske pozidave, kolonizacija celih predelov in poceni razprodaja dragocenega prostora.

Prisotni smo soglašali, da Loka nikoli ne bo velemesto. Videti je bilo, da je večina s to usodo kar zadovoljna. Kljub temu je kar nekaj prisotnih ugovarjalo prepričanju enega od sodelujočih, ki je prepričan, da je Loka pozidana preveč. Stanovanjske in druge kapacitete za lokalne potrebe zadostujejo, nikoli pa ne bodo zadostovale za nenasitne iskalce zaslužka.

Prisotni si niso znali odgovoriti na vprašanje, če bi Loki in Ločanom prav volja po ohranitvi drugačnosti zagotovila enake ali večje eksistenčne možnosti in se ji ne bi bilo treba pokoriti vplivom globalizacije.

Loško gospostvo

Temo je predstavil Peter Hawlina. Na kratko je prisotne spomnil na to, da je bila in je Loka z okolico pod tem imenom znana vsaj tisoč let. S tem izrazom se je najbolj nedvoumno opisoval prostor, ki je dolga stoletja deloval povezano v vseh važnejših oblikah človekovega delovanja. Loško gospostvo je najbolje raziskan predel današnje Slovenije in se kot tak uporablja tudi za primerjalne namene. Na ta prostor so neposredno vezani najznamenitejši slovenski spomeniki. To je prva pisana beseda v slovenskem in morda prva v slovanskem jeziku. To je prva ohranjena pisna omemba Kranjske. To je prvo ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Ta tri obeležja sicer niso edina, omenjena so zato, ker nobeno drugo področje v Sloveniji ne premore niti enega samega, ki bi se po pomenu lahko meril z njimi. Bolj kot ti spomeniki slovenstva je Loško gospostvo znano po številnih umetnikih, zlasti likovnih.

Zaradi naštetega je presenetljivo, da se naziv Loško gospostvo skoraj nikoli ne uporablja. Namesto njega se uporablja (Škofje)Loška regija, (Škofje)Loško področje in podobno. Med takimi zasluži poseben premislek Loški okraj, kar je kakih pet let krasilo celo pozdravne table na občinskih mejah.

Zdi se, da splošni rabi ta naziv ni pri srcu. Čutiti je, da ima beseda gospostvo pri mnogih slabšalni pomen. Brez premisleka jo enačijo z gosposko, gosposko pa z nečim, kar je po definiciji vredno samo obsodbe. Vemo od kod nam ta definicija in zanimivo je, kako trdno se nas še drži. Tako mislečim je nemogoče razložiti, da ima gospostvo drugačen pomen.

Loki se ni treba truditi, da bi za ta lepi del Kranjske našla lepo zveneč naziv. Ima ga! Ni ga potrebno konstruirati po vzoru Dežela terana, Planinski raj, Čudež drugačnosti… Večina takih ne more skriti želje po izstopanju iz anonimnosti in po neresničnem poveličevanju samega sebe. V to kategorijo vsekakor sodi tudi Na sončni strani Alp.

'Ime ne naredi človeka, človek naredi ime', pravijo. Bo že res! Čeprav je znano, da so pri izbiri imena ponekod zelo skrbni, ker verjamejo, da je izbira pomembna. Marsikoga se v življenju prime čisto drugo ime, kot ga je dobil ob rojstvu. Nekaj podobnega bi rekli za izbiro imena kraja in pokrajine.

Še nekaj je res. Kraj lahko imenuješ tako ali drugače. Kraj za ime ne ve in ostane tak kot je. Vrabca lahko krstiš za slavca, pa ne bo zato nič lepše žvrgolel. Krota se lahko podkuje, pa zato ne bo podobna konju. Ravno to je tisto, česar Loka ne rabi. Loka ima tako žlahtno ime, da bi bilo boljšega težko najti. In kar je veliko bolj pomembno: Ločani so tisti, ki so ime naredili in si pri tem ni bilo potrebno natikati pavjega perja. Da bi le še dolgo ostalo in odražalo svoj pomen. Uporablja naj ga tisti, ki je nanj ponosen, izogiba naj se mu tisti, ki se ga sramuje.