Poročilo o aktivnostih

Po mojem odstopu v maju 2007 je funkcijo predsednika prevzel podpredsednik. Ta je nekajkrat izrekel očitek, da funkcije nisem predal v postopku primopredaje. Primopredaja ni bila nikoli praksa v MD. Na seji sem sicer napovedal, da nameravam sklicati svečano sejo ob 70-letnici MD in tam tudi ponuditi odstop. Uklonil sem se mnenju članov UO, da odstop ni primerna točka za sejo, zato smo se dogovorili, da odstopam na seji.

Člani UO so bili sproti obveščani o naši aktivnostih in vseh aktualnih zadevah. Pred majsko sejo smo imeli dva zbora članov, kjer smo podali tudi poročila. Članom UO torej ni bilo kaj poročati. Vse važne zadeve so bile sproti objavljane tudi na naši spletni strani.

Članom MD, ne članom UO, pa sem vseeno dolžan dati vsaj kratek povzetek dela v času mojega mandata.

Funkcijo predsednika sem marca 2006 sprejel na Zboru članov. Sprejel sem jo po tem, ko je niso bili pripravljeni sprejeti drugi povabljenci. Ne samo, da ni bilo pripravljenosti za prevzem funkcije predsednika, tudi podpredsednika smo dobili šele na tretji seji UO. Blagajnika smo imeli samo imenovanega, delovati ni niti začel. Ko bi moral zaradi nujnih zadev začeti, je dal odpoved.

Ob svoji izvolitvi me je eden od prisotnih pozval, da podam svoj program. Naravnost sem povedal, da se nisem potegoval za predsedniško mesto in zato tudi nimam programa. MD je na splošno društvo, kjer je večina dejavnosti individualnih in volonterskih, timskega dela je zelo malo. Zato bom predvsem skušal skrbeti za nadaljevanje ustaljenih oblik dela. Poskusil pa bom delo narediti učinkovitejše tako, da bo vsak predlog za obravnavo na UO podprt z vsemi potrebnimi parametri za sprejemanje, predvsem z imenovanjem za izvedbo odgovorne osebe. Ne izključujem sicer diskusijskih tem, vendar so te za vodstvo MD neobvezujoče.

Takoj ob začetku sem bil soočen z dejstvom, da je Loški muzej pod novim vodstvom prenehal opravljati vsa infrastrukturna opravila, kakršna je opravljal vseh sedemdeset let in vodstvu MD zanje skorajda ni bilo treba vedeti. Ker je bil LM odslej pripravljen nekatera opravila opravljati proti plačilu, smo za pošiljanje pošte poskrbeli sami ali kar jaz sam. Tajnica Tjaša Kržišnik je brez plačila imela pregled nad prispelo pošto in finančnimi transakcijami. Na sploh se je izkazala kot prisebna in praktična izvajalka sprotnih zadev.

Podedovana evidenca članov ni bila vzdrževana. Okrog petsto naslovov iz kartoteke sem kar sam prepisal v računalniško datoteko. V nekaj tednih je v njej ostalo okrog 250 članov. Spisek članov sem dopolnjeval z elektronskimi naslovi in s tem še za četrtino zmanjšal potrebo po obveščanju po pošti. Spisek e-naslovnikov pa sem dopolnjeval z naslovi nečlanov, ki so izrazili željo, da prejemajo občasna društvena obvestila.

Ne samo zaradi izostanka administrativne podpore Loškega muzeja, sem poskusil naše delovanje poenostaviti. Vsi člani upravnega odbora so imeli elektronske naslove, zato smo večino obveščanja in korespondence prenesli na elektronski medij. Posodobiti sem želel ne le način dela društvenih organov. Z elektronskimi možnostmi sem želel delo MD odpreti navzven in omogočiti članom bolj sproten stik z dejavnostjo in aktualnostmi. Med kolegi sem zaman iskal urednika spletne strani, saj je bil tehnični urednik pripravljen opravljati samo občasne tehnične naloge. Na moja povabila, da bi pri dodajanju vsebin sodelovali tudi društveni funkcionarji, ni bilo odziva. Niti eden namreč ni prispeval niti lastne predstavitve. Toliko bolj sem pogrešal dodajanje vsebin, ki bi spletno stran naredile zanimivo za obiskovalce. Stran zato ni dobila želene oblike in vsebine. Kljub temu je obisk vsak mesec naraščal in januarja 2007 dosegel 1370 obiskov. Ko sem stran tudi jaz prenehal oskrbovati, je bil povprečni mesečni obisk pod 800 obiskov.

Delovanje MD sem želel promovirati tudi izven članstva, izven Loke in izven Slovenije. V teh prizadevanjih sem bil osamljen. Močnejše sodelovanje v tej smeri se je začelo na pobudo dr. Franceta Križnarja, ki me je opozoril na njegovo sodelovanje s hrvaško Pasionsko baštino. Ocenili smo, da bi kazalo vse tisto, kar se nepovezano dogaja kot posledica najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku, povezovati in vsaj odličnejše manifestacije ustrezno publicirati in promovirati. MD bi poskušalo mnoge pojavne oblike povezovati in vsaj spletno objavljati, predvsem pa nastopiti kot subjekt, ki je sposoben Loški pasijon predstaviti svetu, se spoznati z ostalimi pasijonskimi kraji in na podlagi tega omogočiti širšo popularizacijo naše vrednote.

Za začetek smo navezali stik z omenjenim hrvaškim združenjem. Dva njihova predstavnika sta se odzvala našemu vabilu in se jeseni 2006 udeležila odprtja Evropskih kulturnih dnevov. Ob tej priložnosti smo se dogovorili za izmenjavo koncertnega programa. Ta dogovor se je v velikonočnem času leta 2007 uresničil s koncertom, ki ga je zbor koralnih pevcev pod vodstvom prof. Toneta Potočnika izvedel v zagrebški cerkvi svete Katarine in izvedbo Molitvenega bogoslužja Francoisa Couperina v izvedbi organista Maria Penzarja in solistk Martine Borse in Jelene Kordić v cerkvi sv. Jurija na Fari.

Vse te aktivnosti naj bi bile šele uvod v nadaljevanje vzdrževanja 'pasionske kodicije' Ta izraz se je namreč začel prijemati v času naše kandidature za sprejem v evropsko združenje pasijonskih krajev – Europassion. Po potrpežljivem nagovarjanju je vodstvo Europassiona spoznalo primernost našega vključevanja in nas povabilo na letno generalno skupščino v Wintrich, na kateri bomo uradno sprejeti v združenje.

Ker sem v času priprav slišal nekaj izrecnih pripomb in pri nekaterih začutil odklonilno stališče, sem pred najavljeno prisotnostjo dr. Križnarja in mene hotel preveriti, ali zares delujemo v interesu Muzejskega društva in Škofje Loke. Kljub predhodni enotni podpori, sem na svojo zahtevo izrecno podporo dobil samo od dveh članov upravnega odbora. Izostala je podpora župana in podžupana. Prisiljen sem bil svojo napovedano udeležbo na generalni skupščini odpovedati, kar pri vodstvu Europassiona ni pustilo dobrega vtisa.

Ob tem je tudi povsem prenehala vsakršna dejavnost MD v zvezi z Loškim pasijonom, ko naj bi se s sprejemom šele razmahnila. Kljub temu, da smo bili sprejeti v Europassion, nas na njihovi spletni strani ni.

V svojem mandatu sem se poleg povezovalnih dejavnosti v zvezi z Loškim pasijonom predvsem posvetil reorganizaciji poslovanja, ureditvi in posodobitvi članske evidence in vzdrževanju stika s člani. Zaradi obveznega sprejemanja finančnih poročil na Zboru članov smo prisiljeni pred koncem marca sklicevati Zbor članov. Torej morajo do takrat člani tudi poravnati članarino. Ker se je članarina najraje plačevala skupaj z Loškimi razgledi, sem predlagal, da morajo LR iziti vsako leto do kulturnega praznika. Predlagal sem poenostavitev tudi glede članstva in članarine. Redni član plača članarino in LR v enem znesku. Predlagal sem kategorijo družinskega člana. Ta ima vse pravice, ne prejme pa LR in ne plača članarine.

Glede urejanja LR sem ves čas svojega mandata zahteval predlog sestave Uredniškega odbora, da bi ga UO šele potrdil. Nisem ga dobil. Poleg tega sem predlagal, da se premisli in objavi uredniška politika. Številke LR so preobsežne, ker se nekritično objavljajo praktično vsi ponujeni prispevki, tudi ničvredni. Honorarje bi ukinil, sprejemal bi samo lektorirane prispevke. Izjeme bi obravnaval Upravni odbor.

Od začetka svoje vključenosti v UO MD sem ponavljal pobudo, da je treba delati na posodobitvi načina dela. Ena od teh je tudi digitaliziranje naših publikacij. Predvsem sem kolege nagovarjal, da bi gradivo, ki ga pred izdajo že imamo v digitalni obliki, uredimo in objavimo elektronsko, na CDjih in spletno. Do tega ni prišlo niti v času mojega predsedovanja. V povezovanju z dvema kolegicama, strokovnima delavkama NUKa in s sodelovanjem Knjižnice Ivana Tavčarja, smo v imenu MD prijavili projekt digitaliziranja LR. Ob finančni podpori Občine in Ministrstva za kulturo je NUK uvrstil LR v svoj program. Jeseni 2007 je bil projekt digitalizacije 50 številk LR zaključen in tudi javno predstavljen. Gradivo, ki ga je Uredniški odbor prejemal in ga še prejema v elektronski obliki pa še vedno ostaja samo kot gradivo, ki služi za pripravo tiska. Kako lažje bi bilo to gradivo preoblikovati v PDF in HTML format ter ga objaviti, namesto, da ponovno skeniramo tiskano verzijo in pri tem neizbežno dobimo slabšo kakovost.

Opravljal sem in še opravljam nekatere dejavnosti, ki formalno niso v programu MD. Največji tak projekt je zagotovo primerjalna razstava nekdanjih freisinških posesti. Ta projekt je bil osrednje obeležje ob 60-letnici MD leta 1997. Večino stroškov zanj je občina takrat pokrila. Ni pa bila pripravljena podpreti nadaljevanje projekta in prevod v nemški jezik. Tudi vodstvo MD se je odločilo, da projekta v nadaljevanju ne bo uvrščalo v svojo dejavnost. Občina in MD sta se nadaljevanju projekta odrekla. Ker mi je bilo škoda vloženega časa in sredstev, sem samostojno nadaljeval delo na projektu. Naredil sem kopijo razstave v nemškem jeziku. Slovenska in nemška verzija razstave sta bili postavljeni devetkrat v Sloveniji, trikrat v Nemčiji in trikrat v Avstriji. Ob vsaki ponovitvi je bil razstavi dodan kak element in je izšel nov prospekt. Nobena od teh razstav ni dobila podpore občine ali MD. To omenjam kot primer dejavnosti, ki ni deležna domače podpore. Za primerjavo povem, da smo v letu 2007 med dejavnosti MD vključili fotografsko razstavo na temo Loškega pasijona v Freisingu in zanjo zaprosili občino za podporo v višini 2.350€. Kdor pozna oba projekta, bo znal primerjati.

Ob dnevih Evropske kulturne dediščine sem pripravil postavitev razstave Zamorc s krono s segmentom namenjenim papeževem grbu v okroglem stolpu in v Groharjevi galeriji Rodoslovno informativno točko.

Dejavnost Slovenskega rodoslovnega društva, ki ima sedež v Škofji Loki, sem skušal pogosto povezovati z dejavnostmi MD in obratno. Prirejali smo združene Blaznikove večere. Rodoslovna pokritost Škofje Loke močno prednjači pred drugimi kraji in področji v Sloveniji. V času predsedovanja Slovenije Evropski zvezi sem nameraval ponuditi nekaj združene dejavnosti MD in SRD.

Namesto tega bo zdaj mednarodna rodoslovna konferenca v Ljubljani. Udeležili se je bodo zlasti Američani slovenskega porekla. Ob konferenci nameravam pod naslovom Slovenskega rodoslovnega društva v Ljubljani postaviti tudi tri svoje razstave: Rodoslovno razstavo (prva je bile leta 1998 v Loki), razstavo Grbi se vračajo in Zamorc s krono.

Če kdo ne ve, zakaj sem odstopil s funkcije, ki jo imam za najbolj častno in jo primerjam s funkcijo predsednika akademije znanosti in umetnosti, in da ne bo ugibanja in napačnega sklepanja: odstopil sem zaradi latentnega tihega nesodelovanja ključnih subjektov, to so člani UO in občine. Večkrat sem povedal, da me tak način sodelovanje navaja k odstopu. Dokončno sem se za to odločil po tem, ko na seji ni bil potrjen zapisnik prejšnje seje in ko so nekateri člani izrecno izrazili nepripravljenost za predlagani način in vsebino dela. Očitana mi je bila tudi privatizacija Muzejskega društva. Nezaupnica mi je bila izrečena tudi z molkom občine – župana in podžupana, ko sem tik pred odločilnim dejanjem rabil izrecno podporo.

Svojo neprilagojenost splošnemu odnosu do društva sem spoznal tudi na zadnjem Zboru članov. Sprejemala so se nova društvena pravila. Moj predlog je bil, da delovna skupina obstoječa pravila prilagodi novemu zakonu o društvih in jih razbremeni balasta. Po mojem prepričanju bi morala biti pravila tovrstnega društva skrajno skopa. Veljati pa bi moral nenapisani etični kodeks. Dejanja članov naj bi bila rezultat odgovornosti, ki jo nalaga članstvo v Muzejskem društvu - noblesse oblige! Namesto tega so se pravila bujno razrasla. Vneseni so členi, ki predvidevajo odstop predsednika?!? Kaj koristijo še tako precizna pravila, če članom in drugim subjektom ni treba 'držati besede'.

Pripravil sem tudi nekakšno primopredajno poročilo.