Stare objave

Društvo za varovanje narave
Društvo deluje že kakih 20 let. Takrat je nekaj let delovala tudi nekakšna neformalna slovenska sekcija tega društva. S tem smo posredno ali neposredno izkazovali podporo programu društva. Udeleževali smo se aktivnosti in akcij v organizaciji društva. Odkar nismo v isti državi, je naša vključenost manj očitna. Vseeno pa opažamo angažiranost posameznikov, ki bi želeli, da bi društvo imelo trdnejši program, predvsem pa več kompetenc ali bi bilo vsaj bolj upoštevano.

Na seji v avgustu 2010 je bil prisoten tudi predstavnik 'slovenske sekcije'. Ta je predlagal predstavitev društva na lastni spletni strani, kjer bi bile sproti objavljane zlasti aktualnosti. Ob tem bi se lahko odprl diskusijski forum. Dokler društvo nima lastne spletne strani, bi se lahko spletna predstavitev vključila kar v splošni silbenski forum. Omogočili bi lahko tudi vključevanje interesentov na spisek obveščanih po elektronski pošti.

Posebej je 'predstavnik slovenske sekcije' ponudil sodelovanje pri rekonstrukciji nekdanje obrambne trdnjave. (prebereš lahko še eno poročilo na isto temo). Ta je bila v času svoje funkcije po gabaritih in konstrukciji ter funkcionalnosti enakega tipa ali celo povsem enaka tisti, ki še stoji na sosednjem Olibu. Predsednik društva je odgovoril, da pobuda ni nova in je obljubil tudi kopijo gradiva, ki je bil priložen prvi pobudi za rekonstrukcijo. Rekonstrukcija bi verjetno lahko neposredno potekala po enakih postopkih, ki so bili uporabljeni pri saniranju in rekonstrukciji Olibske trdnjave. Rekonstruiran objekt bi lahko služil kot razgledni stolp, galerija, (arheološki) muzej in morda celo kot turistična pisarna.

Podobne rekonstrukcije bi bil potreben nekdanji mlin na veter, ki presenetljivo dobro kljubuje močem narave. Začuda ga tudi človeška požrešnost še ni požrla. Takih mlinov v Dalmaciji najbrž ni nikjer več. Tudi v Grčiji so že velika redkost. Za primer tale na Lesbosu.

Križi in težave - Na slikah lahko vidite posledice neprevidnega manevriranja voznika kamiona.

Silba je imela tri iz marmorja klesane križe. Enega na pokopališču, drugega na mestu oltarja nekdanje cerkve (v borovem gozdiču poleg zvonika pred MIKom) in tretjega pred nekdanjim frančiškanskim samostanom. Slednji je zdaj porušen. Sicer po nesreči, če smo skrajno popustljivi. Posledice pa neusmiljeno razgaljajo kakšna hinavščina je na Silbi prepoved prometa z avtomobili. Tisti na pokopališču je tudi bil polomljen. Od kdaj in zakaj, verjetno nihče več ne ve. Na pobudo takratnih cerkvenih ključarjev Iva Lovrina in Čeda Žorža ga je zalepil ing. Matic Suhadolc in je bil ob pomoči še dveh Slovencev v začetku maja 2002 spet postavljen. Križ v borovem gozdiču pred MIKom pa jo je že dvakrat srečno odnesel, saj sta ga dvakrat oplazila borovca, katera je podrla burja. Prečka je nagnjena in bi se jo verjetno dalo zravnati, kar pa bodo (če bodo?) morali ugotoviti strokovnjaki. Verjetno bi bilo težko oceniti starost in poreklo vsakega od teh križev, saj morajo biti stari vsaj nekaj sto let.

Jaz menim, da križ pred Mostirom ni v istem rangu kot je most v Mostarju, relativna škoda pa je primerljiva.

Tako je bilo do leta 2008. Zdaj je križ spet sestavljen in postavljen. Začela pa so se tudi restavratorska dela na samostanski cerkvi.

Program obnove

Stalni obiskovalci Silbe poznajo med drugim tudi brezobzirno poseganje po skrajno omejenih kapacitetah in neusmiljeno uničevanje nekdanje pristnosti in drugačnosti. Nekaterim pa je znano tudi prizadevanje za ohranjanje kulturne in stavbne dediščine Silbe. Presenetljivo je, da je peščica prebivalcev zmožna izvrševati vsaj najnujnejša vzdrževalna dela na številnih sakralnih objektih (glej opis na http://www.hawlina.com/teksti/prospekt_SILBA.pdf). Za leto 2008 je Župnijski odbor v program uvrstil obnovo cerkvice Žalostne matere božje, ureditev muzejske zbirke in notranji omet v župni cerkvi. Prostovoljne prispevke lahko posamezniki ali skupine naslovijo na:
Zadarska Nadbiskupija
Jurja Biankinija 2, Zadar
ž.r. 2407000-1100041082 0755877-143
za obnovu župne crkve u Silbi
Izdatno se je tej pobudi pridružilo Društvo za zaštitu prirode otoka Silbe. Prilagam komentar predsednika: Novaca još treba za obnovu crkve Sv. Ivana jer smo sakupili 70.000 kn (zajedno sa crkvenim odborom) te smo dobili od Grada Zadra 70.000 kn. Još čekamo donaciju od Ministarstva kulture. Ukupna investicija je cca 400.000 kn. (60.000 EUR)

Pozdrav svima, Davor Babić – Braco

Turistična informacijska tabla

Pod silbenskim stolpom je od letos postavljena tabla z razlago nastanka stolpa. Razlaga je zapisana v hrvaškem, angleškem in italijanskem jeziku. Slovenski prevod bi bil naslednji:

Stolp je bil v znak ljubezni in zvestobe zgrajen leta 1872.
Stari morski volk, Petar Marinić, ga je zgradil za Domeniko Rasol.
Stolp je darilo Domenikini materi, v katero se je kot mladenič zaljubil. Pred odhodom na morje ji je obljubil, da ji bo, ko se bo vrnil, zgradil hišo z vrtom, v njem pa stolp, s katerega bo lahko videla cel otok in prihod njegove ladje.
Vendar se je zgodilo drugače. Naveličana čakanja se je poročila z drugim. Rodila se ji je hči Domenika.
Po dolgih letih na morju se Petar končno vrne na svoj otok. Med otroki opazi deklico, ki je bila podobna materi Domeniko Rasol.
Petar se je odločil: Če me mati ni mogla počakati, bom jaz počakal njeno hči in jo poročil. Tako je tudi storil. Klub temu, da si je želel drugače, sta sivolasi kapitan in njegova 25 let mlajša žena živela srečno.

To je ena od kratkih razlag zgodovine stolpa. Vse niso povsem enake. Sam sem pred 50 leti slišal podobno razlago. Mladi Petar je zasnubil Antonijo Mavro. Kot snubec je bil zavrnjen, ker naj bi ne bil dovolj premožen. Za skoraj 20 let zapusti otok. Antonija Mavro se poroči z Antunom Rasol. Ko se vrne, je hči njegove mladostne izvoljenke celo lepša kot je bila pred 20 leti njena mati. Petar jo zasnubi in poroči. Danes nihče več ne pomni, kje je Petar plul in na kakšen način si je pridobil premoženje, s katerim je lahko zgradil takrat najdražjo hišo na otoku. Nemara je bila samo hiša Silvestrićev na Pijaci še dražja. Zgradil je tudi stolp. Nekoliko osladna je razlaga, da naj bi to storil v spomin na mladostno neuslišano ljubezen. Sama od sebe se vsiljuje razlaga, da je ta stolp, enako kot mnogi drugi, predvsem statusni simbol. Vsekakor pa je vsak tak objekt tudi praktičen zaradi omogočanja razgleda. Silba namreč zaradi svoje položne konfiguracije ne omogoča razgleda. Ta je bil do izgradnje Marinićevega stolpa možen samo iz zvonika.

Zgodba o mladostni zaljubljenosti in kasnejši poroki s hčerko je dokazljiva po matičnih knjigah in rodovniku. Petar je bil rojen junija 1816, njegova izvoljenka Antonija Mavro septembra 1815. Antonija se poroči maja 1837 in aprila 1838 rodi prvo hčer Dominiko. Petar je verjetno otok zapustil leta 1836 in se vrnil 1857, vsekakor pred letom 1858, ko se je z Dominiko poročil. Od leta 1858 do 1879 se jima rodi 11 otrok. Vsaj trije, morda štirje otroci umrejo v mladosti, ostali imajo družine, vendar vsi zapustijo otok. Petar umre leta 1897 v starosti 81 let. Obširnejši rodovnik družine Marinić in vseh drugih silbenskih družin v 19. stoletju je razviden na spletu.

Največ o Petru Mariniću piše Petar Starešina. V knjižici O stogodišnjici ponarođenja silbanske općine ga predstavlja kot zagrizenega nasprotnika prebujajoče se narodne zavesti. Posredno naj bi bil celo kriv za zahrbtni umor Šimuna Lovrovića.

Slovensko petje na Silbi

Zadnja tri leta so v prvi polovici avgusta pri maši na Silbi peli Slovenci. Zbor kakih 40 dopustnikov je vodila Janja Gombač. Orgle je igrala Neža Koželj.
Slavc Žust je odprl spletno stran, kjer je pripravil tudi povezavo za nalaganje posebnega programa, s katerim je mogoče poslušati objavljeno notno gradivo. Poskusite!

Rimski sarkofagi na Silbi

Izšla je knjiga z naslovom Prešeren na Silbi.

Umrl je župnik Petar Tunjić. Ob tem se spomnimo na njegovo prizadevanje za obnovo dragocenih sakralnih objektov. Glej zgoraj poglavje Program Obnove.

In ko smo že pri neizbežnih neveselih obvestilih, ne pozabimo še dveh legendarnih Silbanov – polbratov Frana in Andra. Oba sta se poslovila okrog Božiča. NPM!

Majsko cvetje na Silbi

Koncem maja 2009 so na Pijaci zakoličili teren za načrtovano ambulanto. Na binkoštni ponedeljek so začeli z izkopom in na posredovanje dveh domačinov delo ustavili oziroma odložili.

Čez nekaj dni so se dela vseeno začela z izgovorom, da bodo sredstva porabljena drugod, če se ne bo takoj začelo.

Revija vozičkov

Na Silbi je pri vsaki hiši vsaj en ročni voziček. Uporablja se za prevažanje različnih tovorov, največkrat prtljage. Ti vozički so zelo raznovrstni. Rečejo jim karić. Dveh enakih skoraj ni. V tej raznovrstnosti se kažejo konstruktorske, tehnične, oblikovne, estetske … zamisli in uresničitve. Ob vsakem pristanku ladje se jih nabere vsaj ducat. Nekaj sto naenkrat pa se jih je zbralo doslej samo enkrat. To je bilo 13. 8. 2009, ko je bilo pripravljeno snemanje in je vsak udeleženec oblekel progasto majico katero je dobil ob simboličnem plačilu kotizacije 10Hkn. Zračni posnetek revije karićev je na

http://www.strikoman-film.hr/galerija/listpics.asp?a=show&ID=3724

________________________________________________________________

Šahovski turnir

V spomin na pokojnega župnika Petra Tunjića, ki je tudi sam rad odigral partijo šaha, je bil letos prvič organiziran šahovski turnir.
--------------------------------------------------------------------------Letošnja (2009)gostinska ponudba

Konoba Mul obratuje v isti zasedbi kot lani.
Podobno je z restavracijami na Mulu, Vila Velebita in Jadran.
Potomec legendarnega Iva je nekoliko skrčil ponudbo jedil.
Bife MIK je letos (2009) prevzel Valter Peić.
Valter je bil najemnik tudi v letu 2010.
Nespremenjena je slaščičarna Oaza.
Nove so Okrepčevalnica Fregadon, Fast Food in posebej posebna je restavracija Jurjević.
V letu 2010 pa je novost kafič na mestni plaži.

Tretji šahovski turnir in memoriam don Petar Tunjić.

Hommage poletju bodo izvedli poletni Silban Gorjan Košuta skupaj z Milošem Mlejnikom in Rainerjem Geppom. Na sporedu so Lipovšek, Beethoven, Schubert in Ravel.