Peter Hawlina Lipica,
8.5.1995
Lipica 7
64220 Škofja Loka
Slovenija
Tel.: 064 631030
061
1322122
Za konkurz NEP-a
Yu 11300 Smederevo
Spoštovani,
Povsem po naklučju mi je prišel v roke vaš razpis. Najprej sem
pomislil, da gre za potegavščino, potem spet, da je stvar resna, naposled se s
tem nisem več ukvarjal. Ker pa imam o tej tematiki svoje prepričanje in sem ga
že nekajkrat izrekel ali zapisal, vam pošiljam dve svoji razmišljanji na to
temo.
Prvo nosi naslov Obvarujmo naš planet. Napisal sem ga pred dvema
tednoma, ko je spis s tem naslovom morala za šolo pripraviti moja trinajstletna
hči Eva in ga je menda oddala pod svojim imenom. Drugi
je star že več kot tri leta in ga prilagam, ker po mojem mnenju spada v
kontekst razpisane teme.
Tako, kot pišem, tudi zares mislim. Upam, da vam
moje pisanje ne bo vzelo veselja do dela. Vesel bom, če mi boste polemično
odgovorili, še bolj pa bom vesel, če bom zvedel, da se je na razpis s podobnim
razmišljanjem odzval še kak 'miselni sorodnik'. Rad bi ga spoznal. Mislim, da nas ni veliko.
Z geslom: Zaplešimo veselo! vas vse skupaj prav
lepo pozdravljam.
Obvarujmo naš planet.
Naša zemlja je menda stara nekaj milijard let in
ima zelo pestro zgodovino. Če naj bi o tem planetu napisali nekaj v smislu naslova,
bi morali vnaprej povedati, da je človek tako nebogljen, da zemlje ne more niti
obvarovati, niti uničiti.
Človek se je v primerjavi z njeno
nekajmilijardletno starostjo pojavil zanemarljivo pozno, saj počne na njej
svoje špase komaj kakšen milijon let. V tem času jo je sicer na vso moč
poskušal skruniti v njeni naravni podobi, vendar pa je vse njegovo početje
komaj omembe vredno v primerjavi s tistim, kar zemlja počne sama od sebe in kar
z zemljo počno sile sonca, lune in ostalega vesolja, ne meneč se za človeka.
Naj se človek še tako napenja, naj izumlja še tako
nepotrebne posege na samem sebi in na svojem okolju, nikoli se to početje ne bo
moglo primerjati s tistim, česar je zemlja zmožna in kar ves čas počne, enkrat
bolj, drugič manj opazno. Kadarkoli ta malo močneje zakreha, so posledice
neprimerno večje od vseh človekovih prdcev.
Tako to je. Tako je vedno bilo. Tako vedno bo.
Odkar so na zemlji ljudje, pa so med ljudmi tudi
dušebrižniki. Dušebrižniki, ki so spoznali, da jim je najbolj fletno, če imajo
opravka z zmedeno in prestrašeno množico. To so spoznali in to
počnejo. Ljudi strašijo. Strašijo jih na najrazličnejše načine. Ko so dovolj
prestrašeni in zmedeni, so nemočni, ubogljivo prinašajo darove na oltar
dušebrižnikov, ki nenasitno goltajo na strahu zrasle pridelke.
Človeštvo se od svojega nastanka naprej menda ves čas razvija. Prav dosti se sicer ni razvilo. Nekaj je dobilo, z vsako pridobitvijo pa
tudi nekaj izgubilo. S tem razvojem pa so se razvijala tudi sredstva
dušebrižnikov za strašenje vsega ostalega prebivalstva. V zadnjih desetletjih
ne strašijo več toliko z vesoljnim potopom in koncem sveta, ne s kugo,
kobilicami, ne z vojno in lakoto. Malo še, vendar je človeštvo zvečine že
toliko osveščeno, da ga z merljivimi in dokazljivimi strahovi ni več mogoče
učinkovito strašiti. Zato si je treba izmisliti kaj drugega. In so si
izmislili. Izmislili so si smeti, toplo gredo, ozonske luknje, klimatske
anomalije, razna žarčenja, največkrat taka, ki jih instrumenti ne morejo
zaznati in še kaj drugega, domišljija ne pozna meja. S tem strašenjem uspevajo
učinkovito obračati pozornost od resničnih problemov, ki bi zvečine sicer bili
rešljivi, treba bi bilo le malo resneje zavihati rokave in se lotiti dela.
Vendar je laže množicam neprestano metati pesek v oči, slepa množica ne opazi,
kako jo pijavke sesajo.
Načinov je mnogo, eden od njih je tudi vabilo, da
napišemo spis z naslovom Obvarujmo naš planet. Varovati bi se morali
dušebrižnikov, a kaj ko je to še bolj nemogoče, kot varovati naš planet.
Zeleni so
nevarni odpadek!
Spoznanje, da nesposoben stremuh lahko uspeva samo
v neumni množici ni novo. Neumno pa je treba množico šele narediti. Naključna
in neobdelana množica tem namenom ne ustreza. Zatorej je osnovni motto Zelenih:
podaljšajmo si eksistenco in poskusimo, če se še da, preplašiti in poneumiti
zadostno število tistih, ki jim ni do tega, da bi o stvareh oblikovali lastno
mnenje in jim je zato toliko laže vsiliti našega, če ga bomo le dovolj vztrajno
ponujali.
Nič kaj lahko ni normalnega, zdravega človeka
prepričati, da fajn punca ni fajn punca, da ga čevlji tiščijo, ko so mu v
resnici prav udobni, da je bolezen boljša od zdravja, neumnost od pameti, vojna
od miru, sovraštvo od ljubezni, .....
Nekoliko laže bo vsiliti mnenje v tistih zadevah,
ki niso tako razločno spoznavne na prvi pogled in še veliko laže je to početi
na tistih področjih, kjer je dejansko stanje bolj ali manj težko ugotavljati,
poročilo o stanju pa zares razumljivo samo majhnemu številu strokovnjakov.
Prav to področje pa je tisto, kjer Zeleni lahko s
svojo setvijo strahu pričakujejo najbogatejšo žetev neumnosti in sovraštva.
Tako Zeleni iz navidezne skrbi za zdravo okolje proti vsakršni poluciji
generirajo ravno najhujšo in najbolj škodljivo polucijo: strah, neumnost in
sovraštvo.
V miselnost množice s tem vcepljajo paranojo,
preganjavico, ki hromi vse poskuse svobodnega razmišljanja in s tem tudi
odvzema možnosti in upanje za izhod iz mračnjaštva.
Človeštvo je v tisočletjih svojega obstoja
oblikovalo spoznanje o tem kaj je dobro in kaj slabo, koristno ali škodljivo,
zdravo ali nezdravo, dobro delo ali greh. Na tem področju Zeleni ne morejo
pričakovati uspeha.
Muslimanu ni treba dopovedovati, da sta alkohol in
slanina škodljiva, Evropejcu pa boš prav to težko vzel. Marsikdo bo pripravljen
verjeti, da je škodljivo sonce, mleko, meso, paradižnik, sladkor, bel kruh,
maščobe, sol in druge začimbe in marsikdo se bo pripravljen vsemu temu
odpovedati. Tudi bo večina verjela, da je zdravju škodljiv kofein, nikotin,
tein, alkohol, če navedem najbolj pogosto uporabljane 'prepovedane' slasti,
malo pa je tistih, ki bodo to škodljivost priznali s tem, da se ji odpovejo.
Pogoste so široko zastavljene akcije oz. kampanje predvsem proti uživanju
alkohola in nikotina. Njihov uspeh je zanemarljiv.
Povsem drugače pa je na nekaterih področjih, ki
spadajo v sfero nedokazljivih učinkov, še bolj pa v sfero nerazumljivih. Znamo
ocenjevati, meriti in se pogovarjati o pojavih in jih opisovati v merskih
enotah kot so meter, kilogram, stopinja, ura, .... malo je tistih, ki se znajo pogovarjati o watih, kilobajtih,
hercih, BRT, .... in še manj je tistih, ki res vedo kaj je becquerel,
milisivert, rentgen, curie, geiger, če naštejem večino tistih, ki se uporabljajo
za prikazovanje učinkov radioaktivnih snovi. Najhuje pa je na tistem področju,
kjer sploh ni nobenih merskih enot, kjer se pojava in njegovih učinkov ne da
meriti z merili in instrumenti.
Prav na teh področjih pa so Zeleni pravi
velemojstri, tu so 'doma'. Če je ravno treba bodo na pomoč poklicali še peščico
zasanjanih bojevnikov za neko izgubljeno kranjsko predalpsko idilo v slogu
Gasparijevih ljudskih motivov. Ti se na stara leta zbirajo v nekakšnih društvih
za varstvo okolja in od tam s patetičnimi in dolgočasnimi govorancami skušajo najti
tisto pomembnost, ki je na drugih področjih svojega udejstvovanja niso dosegli.
Zeleni in ekologi vedo brez študija veliko bolje
vse tisto, kar še strokovnjakom ni ravno lahko docela raziskati. In tako potem
neutrudno dopovedujejo vsem okrog sebe, koliko nevarnosti preži s te strani na
nemočne prebivalce našega planeta. Nikoli pri tem ne povejo, da je širjenje
tega zastraševanja osnovni interes velikega kapitala in interes oblastnikov.
Ob svojem nastanku so Zeleni napravili vtis
koristnih svarilcev družbe pred nespoštovanjem zakonov, predpisov, standardov.
Bolj prav bi torej bilo, da bi se borili za varstvo zakonitosti, za pravno
državo, za prevlado resnične stroke pred njeno podrejenostjo brezobzirni
politiki. Verjetno so spoznali, da tej nalogi niso kos in namesto, da bi se na
tem spoznanju česa naučili, so se odločili, da bodo igrali na karto nevednega
in počeznega prikazovanja nevarnosti. S tem so šele strokovnjakom odvzeli
njihove pristojnosti. Strokovnim meritvam ne verjame nihče več, vsi moramo verjeti
spoznanjem Zelenih.
Zdaj nas ne zanimajo več stvarni podatki, analize,
merjenja, statistike, ... , sicer jih še vedno zahtevamo, izvajati se morajo na
čim dražje načine, le ugotovitev, meritev ne upoštevamo. Tudi nas ne zanima,
koliko ljudi umre, zboli, postane invalidnih zaradi prometa, načina prehrane,
načina življenja, načina dela. Ne, raje se zaziramo v neotipljiva in
nedokazljiva prikazovanja različnih izmišljenih ali močno pretiranih
nevarnosti. Manj storimo za odpravljanje znanih resnih nevarnosti kot za
brskanje po novih, neznanih in neobstoječih.
Razlaga za to absurdno hinavščino leži v zavedanju
nemoči. Ker mislimo, da smo nemočni pred odpravljanjem velikih nadleg in
nadlog, se z veliko propagandnega hrušča in trušča lotevamo majhnih ali pa
energijo in sredstva trošimo v boju proti prikaznim.
Še ena logična razlaga se ponuja za aktivnosti Zelenih: To je iskanje
nesorazmerno visokih zaslužkov na področju ekološko pogojenih dejavnosti. Te so
predelava, reciklaža, sortiranje, shranjevanje, uničevanje, odstranjevanje in
siceršnja skrb za odpadke. Posel mora postati dovolj donosen, da bo v pravem
trenutku lahko nastopil tisti, ki se bo okoristil z do zadostne mere
prestrašeno in poneumljeno množico, taka bo lahek plen in voljni plačnik računa
za svojo neumnost. Zeleni bi zlahka ukinjali dejavnosti, izganjali industrijo,
zapirali rudnike in energetske objekte. Brž so pripravljeni rušiti, ne meneč se
za posledice, zgradili pa še niso ničesar in tudi nikoli ne bodo. Kurnika ne
zna skup zbiti, tempelj pa zna porušiti. Tistim redkim previdnim posameznikom,
ki si upajo postaviti vprašanje: Kdo pa bo to plačal? ali: S čim pa bomo
nadomestili izpadli proizvod? in podobno, pa odgovarjajo v vzvišenem tonu z
nebuloznimi izjavami o naši turistični perspektivi. Nočejo slišati tistih
strokovnjakov, ki vedo, da je turizem samo dopolnilna dejavnost, ki nikoli ne
bo prehranila niti 5 odstotkov prebivalstva. Pozabljajo pa tudi na to, da bi se
kot Zeleni morali zavedati izrednega polucijskega učinka turizma, pa so še
drugi negativni učinki te dejavnosti. Tu samo toliko o turizmu, ki je glavni
šlager Zelenih pri ponudbi nadomestne dejavnosti.
Strah in sovraštvo sta najbolj uporabna atributa pri pridobivanju
oblasti. Strah in sovraštvo sta dejstvi, ti dejstvi spretni politiki in
demagogi izkoriščajo v svoj prid. Kampanje na volitvah gradijo
prav na strahu. Raven politike in način pridobivanja glasov močno pada in se ne
ozira na človeško komponento. Bolj kot pojavov samih, bi se morali bati reakcij
na pojave.
Ko takole na koncu še enkrat razmislim o svojem
odnosu do Zelenih, spoznam, da je pravzaprav nemogoče, da bi držala uvodna
trditev: Zeleni se zavedajo svoje neumnosti in za svoj obstoj rabijo
poneumljeno množico. Bolj logičen sklep je: Nesposobna oblast je tista, ki v
resnici rabi prestrašeno, razdvojeno, sovražno razpoloženo prebivalstvo. Zeleni
so samo tisti, ki so za ta namen najbolj pripravni in uporabni. Ni nemogoče, da
se svoje vloge niti ne zavedajo.
(Zapisal leta 1992)
Peter Hawlina
Lipica 7, 4220 Škofja loka
Tel.: 064 631030