Kot prvi stalni naseljenci so po izročilu prišli k nam koroški kovači. Sledili sta dve podaritvi dovškega ozemlja brižinski škofiji. V dvanajstem stoletju so bila tu poleg železarjev že tudi štiri kmečka posestva.

Dovje so danes ena izmed štirih vasi Krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana v Občini

Kranjska Gora. Šteje okoli 620 prebivalcev in je pretežno kmečka vas, v glavnem so polkmetje, ki si služijo kruh še v turizmu v Kranjski Gori, v Železarni na Jesenicah, ter v železniškem gospodarstvu. Domačini se vključujejo v družabno in kulturno življenje, za katerega skrbi KUD Jaka Rabič Dovje-Mojstrana. Člani KUD-a prenašajo bogato dramsko in igralsko tradicijo, spomnimo se samo Rudija Kosmača in Julke Dovžan Starič, tudi na mladi rod, saj je Dovški oder zelo aktiven.

V zadnjem času pa so se domačini tvorno vključili v razvojni program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. S skupnimi močmi in pomočjo Občine Kranjska Gora bodo obnovili vaško jedro in staro hišo v njem, kjer naj bi zaživela trgovinica z butično prodajo domačih izdelkov in pridelkov s svojo blagovno znamko, večnamenski prostor za razstavo etnoloških predmetov, literarne večere, promocijske prireditve... V kraju naj bi se tako ponovno začutil nekdanji planinsko turistični utrip. Pogled na Triglav, najvišjo goro v Sloveniji, pa je še vedno tako veličasten kot nekoč in se človeku za vedno vtisne v spomin!

jo je povezovala čez Koren s Koroško, preko Trbiža pa s Furlanijo. V začetku 19. stoletja je bilo v teh naseljih že preko tisoč stalnih prebivalcev.

Na Dovjem stoji farna cerkev Sv.Mihaela s starim pokopališčem I. reda, kjer so svoj zadnji dom našli tudi številni tuji planinci, ki so svoje življenje posvetili goram. Prvotna cerkvena stavba je bila zgrajena v začetku 14.stoletja. Jakob Aljaž, ki se je s svojim delom (Aljažev stolp na Kredarici, Koča na Kredarici, Dom v Vratih, ustanovitelj prosvetnega društva in še in še bi lahko naštevali) zapisal v zgodovino in zavest Slovencev, je na Dovjem deloval skoraj štirideset let.