Kranjska in zamorc s krono

freising.gif (5688 bytes)

Freising je eno najstarejših zgornjebavarskih mest. Že v predzgodovinskem času (okrog 1200 pred Kristusom) so na Dombergu živeli ljudje. Dokazano pa je, da je bil v Freising v začetku 8. stoletja knežji dvor. V svojih prizadevanjih, da bi bavarska kneževina dobila cerkveno strukturo, je za to nalogo Teodor Agilolfinški poskušal pridobiti potujočega škofa Korbiniana, ki je v teh krajih deloval v letih okrog 720 do 730.

freising-03A.jpg (4431 bytes)

Na obeh gričih, ki se dvigata nad Freisingom je našel dve cerkvi. Korbinian velja za prvega brižinskega škofa, ustanovitvenega svetnika škofije, čeprav je bila brižinska škofija uradno ustanovljena šele leta 739 s škofom Bonifacijem. Sv. Korbinian je še danes zavetnik münhenške in brižinske nadškofije. Medved, njegov atribut, ki naj bi mu po legendi nosil tovor prek alp, krasi freisinški mestni grb.

Po porazu Madžarov v bitki na Leškem polju leta 955, se je okrepilo kolonizacijsko, misionarsko in kulturno delovanje brižinske škofije, ki se je začelo z njeno ustanovitvijo. Škofje so za ta namen od vsega začetka dobivali posvetno oblast nad posestvi v današnji Avstriji in Sloveniji. Kot ozemeljski in posestni gospodar je škof v teh posestih pridobil Reichunmittelbarkeit - posvetno oblast in knežji naslov.

freising-06.jpg (3458 bytes)

22. maj 996 lahko razumemo kot datum "krstnega lista" mesta; podelitev tržnih pravic, pravice kovanja denarja in pobiranja mitnine, kar je cesar Oton III. podelil škofu Gottschalku, je daljnosežno vodilo v omejeno samostojnost in v gospodarski razcvet. Do leta 1300 je prišlo do dejanskega oblikovanja prave mestne uprave z zapisanimi mestnimi pravicami.

V srednjem veku se je na škofovskem prestolu zvrstila cela vrsta velikih osebnosti. Ti so prek delovanja škofije in njenih posesti igrali važno vlogo tudi v državni politiki in gojili tesne povezave s cesarskim dvorom. Med njimi je vodilni Babenberžan Oton freisinški (1138-1158). Bil je vnuk cesarja Henrika IV. in stric cesarja Friderika Barbarose. Kot izdajatelj znamenitih zgodovinskih del je tudi važen predstavnik freisinških "mons doctus", učenih vrhov, kar je posebno časten naslov, s katerim se je Freising dičil skozi vso zgodovino.

freising-05.jpg (12141 bytes)

Gradbeni dokaz srednjega veka je na prvem mestu romanska stolnica s svojo znamenito kripto, v njej pa še bolj poznanim stebrom pošasti. V dobi gotike je bila stolnica prezidana in dozidani drugi cerkveni objekti. Freising je seveda imel stolno šolo in lasten skriptorij. Večino najlepših rokopisov hrani danes Bavarska državna knjižnica v Münchnu.

V prvih stoletjih svojega obstoja je bil Freising najvažnejši kraj v bavarskem predalpskem prostoru, v prostoru med starimi rimskimi mesti Augsburgom, Salzburgom in Regensburgom. V tej zgodovini je morda najpomembnejše leto 1158, ko je bil ustanovljen München. München, ki leži nedaleč od Freisinga proti toku reke Isar, se je razvil v gospodarsko in politično središče, ki je bližnje škofijsko mesto vse bolj prehiteval. Bavarskim knezom, ti so bili od leta 1180 dalje iz družine Wittelsbacherjev, je bil Freising trn v peti in so poskušali škofovski prestol zasesti s člani svoje družine. To jim je od 15. stoletja dalje z nekaterimi prekinitvami tudi uspelo.

Sekularizacija v letih 1802/03 je prekinila duhovno oblast in cerkev razlastila premoženja, ki je prešlo na Bavarsko. Nekdanja knezoškofijska prestolnica in rezidenca je postala razmeroma nepomembno podeželsko mesto v novi kraljevini Bavarski. Škofijski sedež je bil leta 1821 prenešen v München z novim imenom Nadškofija München in Freising. Žrtev sekularizacije sta poleg samostanskih cerkva sv. Andreja in sv. Vida postala tudi izven knezoškofijskega ozemlja ležeči duhovni središči:

Tehnični napredek in industrializacija sta se v Freisingu razvijala zelo počasi. Leta 1858 je prišla železnica, 1875 je bila ustanovljena tovarna pivovarskih naprav Steinecker, 1899 tovarna motorjev Schlüter. Z obema markantnima stolpoma predstavlja danes že ustavljena tovarna industrijski spomenik iz drugega desetletja 20. stoletja.

S prek 40.000 prebivalci in skoraj 90 kv. kilometrov površine stoji Freising pred nalogo, da si na temeljih velike in bogate tradicije poišče pot v prihodnost z vsemi zahtevami modernega časa, ki se je medtem približal v podobi novega münchenškega letališča, zgrajenega leta 1992 nedaleč od mesta.

samostana Neustift in benediktinski samostan Weichenstepan. Samostanska cerkev v Neustiftu je ohranjena in predstavlja še danes dragulj bavarskega rokokoja (Johann Baptist Zimmermann, Ignaz Günther). Samostansko poslopje je bilo najprej preurejeno v vojašnico, kar je Freising prineslo sloves garnizijskega mesta, danes je v njem urad deželnega sveta. V Weichenstephanu je nastalo državno posestvo in kmetijska šola. Iz tega so vzklila današnja svetovno znana šolska in raziskovalna središča z oddelki tehnične univerze in münhenške univerze Ludwig-Maximilian s strokovno visoko šolo, državno pivovarno in mlekarno.

Za Freising so pomemben gospodarski dejavnik še druga večja podjetja kot npr. firma Sellier OHG, naslednik knezoškofijske dvorne tiskarne), tovarna prtov Carl Feller (1906), Texas Instruments Deutschland GmBH, in tovarna polprevodnikov (1966).

Še v 18. stoletju so v Freisingu delovala številna rokodelstva in obrti. Organizirani so bili v 22 cehov, od ranocelnikov do tesarjev. Potrebe, ki jih je narekovalo vzdrževanje škofijskega dvora so prebivalcem dajale dobre pogoje za nastanek obrti. Poleg drugih, so se razvile tudi redke obrtne zvrsti: zlatarji, izdelovalci glasbil, pušk in daljnogledov. To tradicijo so v 19. stoletju nadaljevali predvsem pivovarji in gostilničarji v osemnajstih pivovarnah. Danes sta ostali le še dve veliki pivovarni: bavarska državna, ki se je razvila iz samostanske pivovarne Weichenstepan in dvorna pivovarna grofov von Moysche, ki je naslednica knezoškofijske dvorne pivovarne na Dombergu.

freising-07.jpg (3113 bytes)

Freising se v 19. in 20. stoletju ni razvil v industrijsko mesto. Bolj kot to je postal mesto šol in uprave s sedeži javnih ustanov. Močan kulturni poudarek dajejo predvsem celotni Domberg, zlasti Marijina stolnica kot sokatedrala münhenške Frauenkirche, škofijski muzej, izobraževalno središče münchenško-freisinške nadškofije (Kardinal-Döpfner-Haus je nadomestila leta 1968 premeščeni duhovniški seminar s katoliško univerzo), muzej zgodovinskega društva, stolnična knjižnica in Asamovo gledališče.

freising-09.jpg (2567 bytes)

freising-08.jpg (5314 bytes)

Povezave:

Freising

Sponzor: Rodoslovje in heraldika - Genealogy and Heraldry in Slovenia (eng)

Na vrh
Domov