| Garmisch
in Partenkirchen sta bila ločena trga vse do združitve leta 1935. Vsak od njiju je imel
lasten razvoj. Prvi dokaz človekovega bivanja v
tej kotlini seže v zgodnjo kameno dobo (dva tisoč let pr. Kr.). V prvem tisočletju pr.
Kr. so tu bivali tim. Staroevropejci - Iliri in Veneti. O tem še pričajo stara imena
voda in krajev. V času okrog Kristusovega rojstva, je področje prišlo pod rimsko
oblast.
Tržne pravice je Garmisch pridobil okrog leta
1300, Partenkirchen pa leta 1455. Trgovska pot med Augsburgom in jadransko prestolnico
Benetkami je vodila prek Partenkirchen. Trgovina in transport sta povzročila razcvet
kraja.
Svoj delež v trgovini je leta 1408 s škofovsko
odločbo dobil tudi g, kjer je dohodek prinašalo tudi splavarjenje po reki Loisach.
Prevažali so gips, les, tekstil itd. |
Tu nastala rimska provinca se je imenovala Retija, glavno mesto pa Augusta Vindelicorum
(današnji Augsburg). V II. stoletju je iz tovorne poti, ki je peljala prek Brenerskega
prelaza v predalpsko področje, nastala utrjena cesta. V tem času je tam, kjer je danes
Partenkirchen nastala tudi rimska obcestna postojanka Partanum. Že v VII. stoletju se v
dolini naselijo Bajuvari. Leta 802 se v listini omenja Germareskauue, današnji Garmisch.
Tu je bila zgrajena tudi prva cerkev, iz katere se je izvajalo pokristjanjevanje celotne
pokrajine. Prav v tem času bajuvarizirani Partanum, se v listini iz leta 1130 prvič
imenuje Barthinchirchen. Za tem sta do XIII. stoletja, ko je področje prišlo v posest
brižinske škofije, spadala Garmisch pod welfško, Partenkirchen pa pod andeško-meransko
gospostvo.
 Ko je grofija
Werdenfels leta 1802 postala del volilne kneževine in kasneje kraljevine Bavarske, so
morali novi gospodarji področje denarno podpirati, saj obubožane občine, ki so bile
preobremenjene še z upravnimi reformami, prebivalcem niso bile sposobne zagotoviti
zadostnih pogojev za življenje. |
Ustanovljena je bila
grofija Werdenfels, ki je do sekularizacije v letu 1802 spadala pod duhovno oblast. To je
bil za Garmisch in Partenkirchen čas razcveta - kraju so rekli zlata deželica - in
obenem čas bede in trpljenja, kot posledica tridesetletne vojne, kuge,
špansko-avstrijske nasledstvene in kasneje napoleonovih vojn. Pot v prihodnost je
nakazala šele oživitev potovanj od srede prejšnjega stoletja, železniška povezava z
Münchnom leta 1889 in izgradnja cest. Prebivalci so se hitro prilagodili. Urejali so
tujske sobe, gradili hotele, zdravilišča in ostale pritikline, ki jih je potreboval
naraščajoči tujski promet. |
| Zimske olimpijske igre leta 1936
so končno povzročile združitev obeh sosednjih krajev v eno občino. Z olimpijado je
mlado združeno mesto postalo svetovno slavno in se je vključilo v svetovna dogajanja.
Garmisch - Partenkirchen je postal svetovni pojem. Garmisch - Partenkirchen je bil
predviden tudi za zimsko olimpijado leta 1940, preprečila jo je vojna. Po vojni je bilo
treba rešiti številne |
probleme, vendar se je turizem kmalu spet razmahnil. V petdesetih letih
se je občinski svet zavestno odločil, da namesto industrije razvija turizem. Zgrajeni so
bili sodobni zdraviliški in rekreativni obrati, obstoječi pa obnovljeni in posodobljeni.
S svetovnim prvenstvom v alpskih disciplinah leta 1978 je kraj dobil nov zamah. Nenehna
skrb za ohranjanje okolja domačinom in gostom že leta zagotavlja obisk dopustnikov in
gostov. |
|
 |
