V   listini iz leta 773 je prvič omenjen kraj Echingas. Ime naj bi kraj dobil po konjerejcu z imenom Eho. Iz zgodovinskih dokumentov je razvidno, da je bil kraj v zgodnjem srednjem veku središee Ottonburške marke, kjer so se vršile sinode.

Eching leta 1926

Leta 1212 ga je od grofa Gebhardta Hollenburškega pridobil škof Otto II. Po sekularizaciji leta 1803 je Eching postal občina, v katero sta bila vključena še Dietersheim in Hollern. Leta 1978 sta bila v občino priključena še Günzenhausen in Deutenhausen. Z izgradnjo sodobnih avtocest je število prebivalstva naraslo na 13.000.

Günzenhausen

Ottenburški mlin (1982)

Ime je kraj dobil po nečaku grofa Adalbera II. z imenom Uto ali Otto. Kdaj je kraj z gradom postal freisinška posest, ni znano. Leta 1158, ko je bil porušen most čez Isar pri Oberföhringu, je škof kraj dodatno utrdil v obrambo pred bavarskim vojvodo Henrikom Levjim.

Mlaj pred mestno hišo v Echingu

Leži na terciarnih gričevnatih obronkih vzhodno od Ottenburga. Leta 805 je omenjen neki Cunzo, po katerem je kraj nedvomno dobil svoje ime. Že leta 845 je omenjena cerkev Sv. Lovrenca. Krajevna kronika posebej omenja škodo in trpljenje, ki ga je 28 kmečkih gospodarstev utrpelo v času nasledstvene vojne, ko je v letih 1742 do 1745 blizu kraja bivakiralo 20.000 vojakov.

Grad Ottenburg (1925)

Deutenhausen

Ustanovitelj kraja naj bi bil neki Taito. Prva omemba je iz leta 772. V kraju je bilo 13 kmečkih gospodarstev in kapela Sv. Ksaverija. V tridesetletni vojni so trpeli lakoto in uničenje. Preživela je samo družina Riedmayer.