innichen.gif (4285 bytes)

innichen-01.jpg (4081 bytes)

innichen-03.jpg (15560 bytes)

innichen-07.jpg (2991 bytes)

innichen-04.jpg (5917 bytes)

Okrog leta 100 pr. Kr. so začela Ilirska plemena poseljevati okolico današnjega Innichna. Ukvarjali so se pretežno z živinorejo in pastirstvom. V 4. stoletju so Kelti tu zgradili manjšo utrjeno naselbino.

Leta 15 pr. Kr. je postala Pustriška dolina in z njo vred področje Innichna del rimskega imperija. Rimljani so tu za zavarovanje važne cestne povezave skozi Pustriško dolino med Oglejem in današnjim Augsburgom (Augusta Vindelicorum) ustanovili vojaški tabor Littamum. Naselje je takrat verjetno štelo okrog 500 prebivalcev.

innichen-05.jpg (7990 bytes)

Okrog leta 1140 je postal benediktinski samostan posvetna kolegiatna ustanova in brižinski škof je imel v Innichnu samo še posvetno oblast.
S
amostanska cerkev, najlepša romanska zgradba v južnonemškem prostoru, je bila v današnji podobi zgrajena v letih od 1140 do 1200.
Leta 1303 je kralj Albert I. podelil "dvorni marki Innichen" (takrat se prvič omenja ta naslov) tržne pravice.
L
eta 1554 je v velikem požaru pogorel cel kraj. Drug velik požar je leta 1735 uničil cerkev Sv. Mihaela in še 13 okoliških hiš. Cerkev je bila obnovljena v baročnem slogu. Od leta 1632 do 1636 je v kraju kosila kuga.

Brižinska posest se je končala leta 1803. Takrat je tudi dvorna marka Innichen pripadla Tirolski oziroma Avstriji. Po I. svetovni vojni je pripadla Južna Tirolska in z njo Innichen Italiji.

Danes je Innichen glavno mesto zgornje Pustriške doline. Občina obsega prek 8000 hektarov. Deli se v Innichen in podružnice Vierschach, Winnebach in Innichberg. V občini živi danes okrog 3100 prebivalcev, od tega okrog 550 Italijanov (leta 1911 jih je bilo 11). Gospodarstvo sloni predvsem na turizmu, storitveni dejavnosti (bolnišnica), trgovini in obrti. Kot mejna občina ima tudi v upravnem smislu pomembno vlogo.

Proti koncu 6. stoletja so v ta prostor prodrla slovanska plemena. Prišlo je do spopadov med njimi in Bajuvari. V 8. stoletju so se Slovani dokončno podredili bajuvarskemu vojvodi.

Leta 769 je bavarski vojvoda Tassilo III. podaril opatu Attu von Scharnitz širok pas ozemlja okrog Innichna z nalogo, da tu ustanovi benediktinski samostan, misijonsko središče za pokristjanjevanje Slovanov. Ker je opat Atto kmalu za tem postal brižinski škof, je bil Innichen z okolico od vsega začetka pridružen brižinski nadškofiji. Brižinski škof je postal duhovni in posvetni gospodar "Brižinskega gospostva Innichen".

innichen-06.jpg (2864 bytes)

Povezave:


Na vrh
nazaj.gif (1006 bytes)Domov naprej.gif (1006 bytes)