 |
| Škofja
Loka je bila poseljena že vsaj v kameni in vseh kasnejših dobah. O tem pričajo najdbe.
Prek teh krajev so se v zgodovini valili različni narodi, podobno kot se je to dogajalo
po vsem svetu. Zgodovinarji pravijo, da so te kraje v šestem stoletju začeli poseljevati
Slovani in ti so postopoma postali večinski prebivalci. Spomin na predhodnike je ohranjen
v pripovedkah. Ena od razmeroma poznih je tista o ajdovski deklici, ki naj bi pomagala
zidati cerkev v Crngrobu.
Kadar kdo omenja Loko, ne pozabi povedati, da je ta znana po številnih in slavnih slikarjih. Ločani, s to besedo so mišljeni prebivalci celotnega nekdanjega gospostva, se ponašamo z enim največjih slovenskih literatov, pisateljem Ivanom Tavčarjem, ki je znal v svojih zgodovinskih romanih še posebej dobro opisati loško zgodovino in prebivalce. Loka velja za eno najbolje ohranjenih starih mest na Slovenskem. Skupaj s Piranom in Ptujem je ustanovila Skupnost starih mest na Slovenskem. Res je mesto pod gradom v veliki meri obdržalo svoj nekajstoletni videz, kljub temu mestu ni bila prihranjena usoda in posledica miselnosti druge polovice 20. stoletja. |
Loka si torej lasti kar nekaj izredno pomembnih obeležij slovenstva. Na prvem mestu so vsekakor Brižinski spomeniki, prva omemba Kranjske, v Loki je nastalo in je ohranjeno prvo slovensko dramsko besedilo, Loški pasijon, v Loki so bila zapisana prva slovenska imena mesecev. Spisek zavidljivih obeležij s tem še zdaleč ni izčrpan.
Še čutimo posledice te dobe, nekaterih ne bo mogoče popraviti. Podeseterjeno število prebivalstva močno obremenjuje utesnjeni dolinski prostor. Zato prodira tudi ideja o podzemnem reševanju tranzita skozi mesto in podzemnega urejanja parkirnih površin.
|
Zgodovina
Loke ali Škofje Loke, kot se je začelo imenovati kasneje nastajajoče mestno jedro je
zelo dobro raziskana in zelo dobro dokumentirana; bolje od drugih slovenskih mest in
področij. Skozi Loko so tekle pomembne poti, kar je vplivalo na razvoj trgovine in obrti. Iz virov je znano, da so brižinski škofi loško področje uvrščali med pomembnejše dele svoje posesti in so jo škofje s spremstvom radi obiskovali. Kar dva med njimi sta tu našla tudi smrt. Leopold se je ponesrečil, ko je s konjem padel z mostu v naraslo Selščico, Konrada je iz grabežljivosti usmrtil grajski sluga. Z Loko so znanstveniki povezovali tudi škofa Abrahama. Domneve o njegovem slovanskem poreklu in avtorstvu znamenitih prvih zapisov v slovenskem in istočasno slovanskem jeziku v latinici niso dokazane, so pa verjetne.
Obdobje industrializacije je temeljito spremenilo zunanjo podobo mesta z okolico. Širokopotezni industrijski obrati so terjali množico delavcev, nekaj teh potreb so zapolnili domačini, veliko več pa priseljenci iz drugih krajev Slovenije, še več pa tisti iz drugih republik. |
Povezave:
Sponzor: Intertrade ITS
d.d. 
