Tako kot vsa mesta z antično tradicijo se je tudi Koper nenehno bojeval in si prizadeval za samostojnost, cerkveni in posvetni vladarji pa so skušali to samostojnost čim bolj omejevati in uveljaviti svoj vpliv. Ko je Istra leta 788 pripadla Frankovski državi Karla Velikega, se je tudi tu začel proces fevdalnih drobitev ozemelj in prihajalo je do sporov med fevdalci in meščani.

To daje slutiti, da so nemški vladarji z omenjeno darovnico želeli okrepiti svoj dokaj zapostavljen in zaradi oddaljenosti tudi omejen vpliv na dogodke v severni Istri. Zaradi ugodnih možnosti trgovanj po morju so se tu krepila avtonomistična prizadevanja, ki so v 12. in še bolj v 13. stoletju privedla do oblikovanja skoraj povsem samostojnih komunov in komunskega načina vladanja, kot se je vzpostavilo v severnoitalijanskih mestih.

Darovnica freisinškim škofom nad delom ozemlja kasnejšega koprskega komuna se nam danes kaže kot eden izmed sicer neuspešnih ukrepov, da bi si nemški cesarji tesneje podredili istrska primorska mesta. Istočasno pa so seveda z novimi fevdalci na nova ozemlja prihajali tudi novi prebivalci, v tem primeru nedvomno povečini iz bližnjih freisinških posesti, torej iz današnjih slovenskih dežel, ki so bile v glavnem že vse poseljene s predniki Slovencev.

Za zgodovino Slovencev je torej darovnica freisinškim škofom vsekakor pomembna, saj je predstavljala eno izmed etap postopnega doseljevanja prednikov Slovencev na koprsko podeželje, ki je bilo najkasneje v 13. stoletju že povsem slovanizirano.

Darko Darovec