maria_woerth.gif (3723 bytes)

Otok na Vrbskem jezeru. Zgodovina kraja je tesno povezana z zgodovino Freisinga. Prva cerkev na Otoku je bila ustanovljena po letu 822 in je bila del posesti brižinske škofije. V začetku VII. stoletja je s prihodom Slovanov poznoantična Koroška s svojo pretežno romansko kulturo doživljala pomembne politične, etnične in kulturne spremembe. Sledilo je oblikovanje Karantanske kneževine, ki je dve stoletji obvladovala karantanski prostor. Namesto dotedanjega Norika, se pojavi Karantanija.

Velikost občine v današnjem obsegu je v svojem nastanku povezana z Budimpešto. Od tam je namreč cesar Franc Jožef nekaj časa izvajal svoje državne zadeve. Njegovi uradniki so predlagali spremembo ozemeljske delitve za občini Hodiše in Schiefling. Sprejeta je bila taka delitev občinskega ozemlja, po kateri je nastala občina Otok - Ribnica v današnjih mejah. Odlok je cesar podpisal 13. 3. 1903 in s tem postavil temelje novi občini.

mariaworth-01.jpg (4045 bytes)

mariaworth-03.jpg (5241 bytes)

Karantanija je bila prva med slovanskimi kneževinami priključena vzhodnofrankovski državi. Upravno središče je bilo na karolinškem Krnskem gradu. Od tod so Karolingi nadzorovali tudi področja sosednjih mark. Arnulf, nezakonski Karlmanov sin, je po enajstletnem opravljanju te službe dobil naslov Arnulf Karantanski. Njegova podaritev Otoka je listinsko ohranjena. Gre za listino z datumom 21. julij 891. Takrat je Arnulf cerkvi podaril liburnijsko kraljevsko kapelo, ki je ležala na zgornjekoroškem Lurnskem polju. Darilna listina je prvi pisni dokaz o cerkvi na Otoku.

Zgrajena je bila velika župna cerkev v čast Materi božji, kar je imelo za posledico uveljavljanje z Marijo povezanega novega imena.

mariaworth-06.jpg (8298 bytes)

V upravno področje občine sodi skoraj vsa južna obala Vrbskega jezera in vključuje kraje Maiernigg, Sekirn, Reifnitz, Raunah, Sv. Ana, Otok, Zgornje in Spodnje Dole. Občina meri 17,8 kvadratnih kilometrov, njena meja po jezeru se razteza od Celovca do Vrbe.

Število prebivalcev se že leta giblje okrog števila 1000. To število se krepko dvigne v poletnih mesecih. Takrat tu najde prenočišče in oskrbo tudi prek 10.000 gostov. Ta množica se v kraju zvrsti v dveh do treh mesecih. Čeprav je Otok priljubljen kraj za oddih, se na jesen spet vrnejo mirni dnevi. Takrat je po živahnem družabnem življenju mogoče ugotoviti, da vsa prizadevanja, namenjena prijetnemu počutju gostov, niso prizadela odnosov med domačini.

Obe cerkvi in kostnica na polotoku so simbol Vrbskega jezera. Poleg tega je bila cerkev na otoku misijonsko in kulturno središče.

mariaworth-05.jpg (3338 bytes)

Polotok je bil do druge polovice XVIII. stoletja pravi mali otok. Z nasipanjem in znižanjem jezerske gladine je bil omogočen kopenski dostop, ime Otok pa je ostalo. Vse do X. stoletja jezero sploh ni imelo imena. Ko so na Otok prenesli kosti Svetih Primoža in Felicijana, se je jezero začelo imenovati 'lacus Primi et Feliciani'. Kasneje se je vse do prejšnjega stoletja imenovalo 'Wert(h) see', iz tega se je razvilo ime 'Wörther See'.

Golf. Med poznavalci uživa posebno pozornost igrišče za golf v Dolah, ki je tu že od leta 1930 in velja za vrhunsko. Vojna, begunci in povojna zasedba je igranje za nekaj let prekinila. mariaworth-07.jpg (2127 bytes)

Pa ne za dolgo. Zelenice je začelo negovati že tu stacionirano moštvo angleških zasedbenih sil, ki so po drugi vojni igrišče spet usposobili.

Brižinski škof Waldo, Arnulfov zaupnik, je obseg posesti ob jezeru v naslednjih letih še povečal. Iz cerkve na Otoku je tako nastalo misijonsko središče, ki je s smrtjo cesarja Arnulfa in škofa Walda utrpelo opazno nazadovanje. To je šele z izgonom škofa Abrahama ponovno pridobilo na pomenu.

Takoj je bila jasna potreba po osrednji komunalni oskrbi, zato je občinski svet že ob ustanovitvi določil Ribnico za občinsko središče. Za prvega župana je bil izvoljen Lorenz Walcher.

Po pokritem stopnišču se pride do današnje župne cerkve, ki jo obkroža pokopališče. 'Dolgo sem iskal košček zemlje, v katerm bi želel najti počitek', je rekel največji koroški pesnik Josef Friedrich Perkonig, ki je kot številni drugi želel biti pokopan prav tukaj. Sredi tega pokopališča, ki se kot otok dviguje z jezera, stoji cerkev, duhovno središče kraja z bogato zgodovino.

mariaworth-04.jpg (2455 bytes)

Povezave:


Na vrh

nazaj.gif (1006 bytes)Domov naprej.gif (1006 bytes)