Bajuvarska
naselbina Massenhausen je v plemiških posestnih listinah izpričana že v 9. stoletju. Od
srede 12. stoletja so ohranjeni podatki o plemiški družini Massenhausen, ki so
gospodarji gradu in okoliške posesti in pogosto v službi brižinske nadškofije.
V letu 1582 so razpadajoče grajsko obzidje delno utrdili, nekaj pa odstranili. Leta 1822 je grad povsem izginil. |
S sekularizacijo se je končala podrejenost brižinski škofiji. Massenhausen je bil v sodnih zadevah podrejen volilni kneževini (kraljevini) Bavarski, sedež deželnega sodišča pa je postal Kranzberg. Podložniki sicer niso več plačevali dajatev škofiji, zato pa so morali za državo opravljati podvojeno tlako in plačevati zemljiške dajatve. |
Položaj
podložnikov se je v XIV. stoletju močno poslabšal; zaradi slabih letin so trpeli
lakoto. Nadškofija je na predlog oskrbnikov položaj poskušala reševati z odlogi in
spregledi. Reformacija med podložniki ni imela bistvenih posledic. Vesti o kmečkih
vojnah so prinašali pobegli švabski uporniki, vendar na posestih brižinske škofije ni
prišlo do nemirov. Z nastopom protireformacije in naraščajočim jezuitskim vplivom je
prišlo do uveljavljanja strožjih predpisov za podložnike. V letu 1572 so vremenske ujme
uničile skoraj ves pridelek in povzročile uničujočo draginjo in lakoto. Po obdobju okrevanja so področje znova prizadeli premiki in taborjenja francoskih enot v času Napoleonovih vojn med leti 1800 in 1804. Sledilo je spet hudo osiromašenje prebivalstva. Nekdanja občina Massenhausen je danes sestavni del občine Neufahrn pri Freisingu. |