mittenwald.gif (5366 bytes)

  mittenwald-01.jpg (3972 bytes)  

mittenwald-03.jpg (23681 bytes)

Mittenwald leži v zgornji isarski dolini ob stari vojaški in trgovski poti med pogorjema Karwendel in Wetterstein. Prvič je omenjen leta 1080 z imenom "Media silva". Najbrž se je v naslednjih 200 letih hitro razvijal, saj ko je leta 1294 zadnji grof von Eschenlohe brižinskemu škofu prodal grofiji Partenkirchen in Mittenwald, ju je ta takoj povzdignil v enega od treh Werdenfelških nižjih sodišč, v brižinskem urbarju iz leta 1305 je že vpisan kot trg (Forum). 20. 6. 1407 je škof Gerthold von Wachingen kot zemljiški gospod werdenfelškega področja trgu podelil grb, ki ga nosi še danes.

Rešitev je prinesla izdelava gosli, s katero je leta 1684 začel Mathias Klotz. Tega leta se je enaintridesetleten vrnil iz tujine, kjer se je pri različnih mojstrih, med temi je bil tudi Nicolo Amati iz Cremone, izučil veščine izdelave instrumentov. Učencev ni manjkalo in domači hribovski gozdovi so ponujali potreben les. V nekaterih družinah so se lotili izdelave gosli ali posameznih delov, v drugih pa trgovine. Instrumente so ponujali po samostanih, plemiških gradovih in hišah meščanskih patricijev. Ko je Klotz umrl v starosti 90 let, je njegovo delovanje že bogato obrodilo in privabljalo vedno nove skupine. Spretni poslovneži so navezali stike in po vsem svetu in raznesli sloves mitenwalških gosli. Leta 1858 so ustanovili šolo za izdelovalce gosli, ki danes deluje kot državna strokovna šola in je bila nedavno pre- in dograjena. Svojemu slavnemu sinu, Matiji Klotzu, so meščani pred župno cerkvijo postavili spomenik, v njegovi rojstni hiši pa uredili muzej izdelave gosli.

mittenwald-07.jpg (3818 bytes)

Slika 3. Del najstarejšega mestnega jedra z značilnimi poslikanimi fasadami.

Od davnine je prek Mittenwalda vodila trgovska pot v in iz Italije.Promet se je v 14. stoletju začel močneje razvijati, kar je imelo za posledico podelitev takoimenovane "Rott-pravice" v letu 1407. Ta pravica je trgu prinašala precejšnje prihodke. "Rott" je urejala promet z Italijo po nekdanji rimski cesti in splavarjenje po Isarju. Za prevoznike in trgovce so gradili velika skladišča, hiše z velikimi obokanimi vhodi in ogromne hleve.

mittenwald-06.jpg (3174 bytes)

Slika 4. Spomenik Mathiasu Klotzu, začetniku izdelovanja gosli v Mittenwaldu.

Skladiščili so robo, ki je prihajala iz Orienta in Benetk: volno, svilo, dišave in začimbe, južno sadje, olje vino in podobno, po drugi strani pa vse tisto, kar so tja izvažali: kovine in izdelke iz kovine, knjige, platno in podobno.

mittenwald-05.jpg (8142 bytes)

Slika 2. Za promet zaprti zgornji trg je danes glavna poslovna ulica. Zvonik župne cerkve so Güntherjevi učenci poslikali leta 1746 in v svoji podobi nima enakega.

V času sekularizacije, leta 1802, je prišel Mittenwald pod bavarsko deželno upravo. Takrat je štel 266 hiš. Leta 1890 je v trgu živelo 1800 prebivalcev. V tem času se začne priseljevanje. Takrat je obratovala železnica iz Münchna samo do Murnaua; ostali del poti je opravljala poštna kočija in prevozniki. Lepa pokrajina in starožitni prebivalci so najprej privabljali zlasti umetnike. Med odkritelje šteje Heinrich Noe, priljubljeni potopisec, profesor Ruhemann, ki je izdelal leve na münchenški Feldherrnhalle, Oskar von Miller, ustanovitelj Nemškega muzeja, njegov brat livar, slikarja Zumbusch in Fritz Prölß, so bili med prvimi prišleki.

Kljub številnim požarom je mesto v veliki meri ohranilo nekdanjo podobo. "Grieß", najstarejši del trga še danes kaže značilne poteze gručaste vasi. Od tega jedra se je kraj razvijal proti zahodu do župne cerkve, nato pa ob zgornjem in spodnjem trgu vzdolž nekdanje Rottstraße. Večina hiš je obrnjena s slemenom proti ulici in so pogosto bogato poslikane. Domačin Franz Karner (roj. 1737, u. 1817) je bil tisti, ki je začel večino teh poslikav. Nad podobo kraja izstopa župna cerkev Sv. Petra in Pavla, ki jo je v letih 1738 - 1746 prenovil in dozidal mojster Josef Schmutzer. Poslikani cerkveni zvonik z baročno streho velja za najlepšega v bavarskem pogorju.

V brižinsko posest sta spadala tudi nekaj kilometrov severno od Mittenwalda ležeča Krun in Wallgau.

mittenwald-04.jpg (3063 bytes)

Z bogatenjem so nastajali novi poklici povezani s pletarstvom, tkalstvom, sitarstvom, krošnjarstvom, trgovanjem z vinom in tobakom in še veliko drugih. Ta razvoj je dosegel višek leta 1487 s preselitvijo letnega sejma beneških in nemških trgovcev iz Bolzana v Mittenwald. Tridesetletna vojna je ta razcvet uničila. Svetovna trgovina si je iskala novih poti, "bocenski sejem" se je vrnil v Bolzano in mitenwaldska dolina je obležala revna in zapuščena.

Ob prelomu stoletja je začelo število prebivalstva hitro naraščati. Od 200 v letu 1900 je naraslo na skoraj 7000 v letu 1946. Močan porast med leti 1911 - 1925 je povzročila gradnja železnice v letu 1912. Z njo je mesto dobilo povezavo z Münchnom in Innsbruckom. Tudi izgradnja vojašnic pred II. svetovno vojno je krepko dvignila število prebivalcev.

Kraj se je polagoma na vse strani razraščal iz mestnega jedra in lične hiše za goste iz urejenih vrtov pozdravljajo številne iskalce oddiha, ki leto za letom prihajajo sem. Vzorne letoviške in zdraviliške zmogljivosti in mreža sprehajalnih in izletniških poti v okolici, združena z vzpenjačami nudi gostom bogato izbiro.

Povezave:


Na vrh

nazaj.gif (1006 bytes)Domov naprej.gif (1006 bytes)