Poskus bibliografije Silbe

Poskus bibliografije Silbe

Sestavlja Peter Hawlina

Novejše vsebine so pri dnu te strani.

Spodnji spisek je še dokaj neurejen in nepopoln. Vabim k sodelovanju – urejanju, popravljanju in dopolnjevanju.

Petar Starešina: Pomorstvo Silbe - Temeljno delo, ki obravnava zlasti obdobje pomorstva

Najstarejša omemba Silbe

Ljubimir Jurić: Silba - Krajši oris iz leta 1910

Petar Starešina: Sto godina ponarođenja Silbe

Petar Starešina: Kolonat na Silbi (u povodu 120. obljetnice otkupa otoka)

Josip Marinić: Prikaz dvadesetpet godišnjeg rada potrošne zadruge u Silbi

Manfred Paštrović: Silbljanske ribarske čakule

Manfred Paštrović citira še:

…. Od 1960 do 1980 Institut Jugoslovenske akademije znanosti i umjetnosti u Zadru izdao je pet posebnih radova o Silbi, dva Vladislava Cvitanovića i tri prof. Petra Starešine. Geodetski list u Zagrebu objavio je rad dipl. inž. Marjana Božićnika, Glasnik srpskog geografskig društva u Beogradu rad Radovana Bošnjaka, Geografski glasnik u Zagrebu predavanje dr. Radovana Bošnjaka kao posebni otisak. Priroda, časopis Hrvatskog prirodoslovnog društva u Zagrebu, elaborat Ljube Marčić – Brusine, Pedagoška akademija u Zadru elaborat prof. Eustahija Brnetića……

Peter Sabel citira poleg L. Jurića in R. Bošnjaka:

Petar Starešina: Kapetan Bartul Supičić Silbljanin

Vjekoslav Motušić: Pomorstvo Silbe

Armand Gaspard: Jugoslawien (Edition Rencontre, Lausanne 1963)

Dragutin Zdunić: Via crucis Zadar (Dalmatinische Städte), (Grafički zavod Hrvatske, Zagreb 1964)

Gerhard Ellert: Der blinde Löve von San Marco, (Speidel, Wien 1966)

Hans Leip: Bordbuch des Satans, (C. A. Koch, Darmstadt 1960)

Ivica Vigato citira:

Ivana Anzulović: Popis stanovništva zadarskog područja 1634. godine. (Zadarska smotra, 1-3, Zadar 2000)

Eustahije Brnetić: Neke osobitosti govora otoka Silbe. Zbornik radova Pedagoške akademije, Zadar 1978

Vladislav Cvitanović: Popis glagoljskih kodeksa u Zadarskoj nadbiskupji, (JAZU – Starine, Zadar 1957 knj. 47)

Ivo Juras: Silba, staro gnijezdo naših pomoraca. (Almanah Jadranske straže 1928)

Ante Strgačić: Inventar fonda matičnih knjiga Državnog arhiva u Zadru, Arhivski vjesnik, II, Zagreb 1959

Petar Šimunović: Sumartinska onomastika. (Rasprave Instituta za jezik 1, Zagreb 1968)

Sambunjak, Slavomir. Libar glagoljaša don Antona od Silbe / Slavomir Sambunjak. - Zagreb : Demetra, 2004. - 227 str.: faks.; 25 cm. - (Demetra: filološka biblioteka Dimitrija Savića ; sv. 3) ISBN 953-225-037-9.

O Silbi je bilo v časopisih, revijah in drugih publikacijah mnogo objav.

Niko Pinčić: Od Pule do Paga – Putopisne reportaže i opisi kupališnih mjesta, Mali Lošinj 1958

Antica Juras: Plemenita periska i njezin vratar

Jasmina Mužinić: Jedinstvena Silba. Hrvatska vodoprivreda, godište IX, broj 90, ožujak 2000

Ona citira:

P. Čulum (1957): Stradavanje ptica na Silbi. Kratke bilješke. Larus 9-10

N. Jasprica, M. Carić (1999): Posidonija (Posidonia oceanica) najčešćamorska cvjetnica u Jadranu. Okoliš 9 (92)

A. Maštrović (1942): Die Vogel des Küstenlandes Kroatiens. Institut za primjenjenu zoologiju u Zagrebu.

Požar-Domac A. Bakran-Petricoli T., Filipić P., Jaklin A., Leder N., Mužinić J., Olujić G., Pallaoro A., Sinovčić g., Smirčić A., Zahtila E., Šimunović I., Šojat V., Vidič S., Vučetić M., Zahtila E., Zavodnik D., Zavodnik N. (1998): The Marine Park – preliminary research of the main characteristics of the area, establishment of specially protected area, and marine park managing organisation. Periodicum Biologorum 100 (1), 7-18.

Rucner D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. Hrvatski prirodoslovni muzej. Ministarstvo razvitka i obnove. Zagreb

Rucner R. (1965): Odnos mediteranske vegetacije i mediteranskih elemenata ornotofaune na Balkanskom poluotoku. Larus 16-18, 79-105.

Šime Peričić: Dopuna povjesti pomorstva otoka Silbe, Zavod za povijesne znanosti HAZU u Zadru, 1995

Lovorka Čoralović: Hrvati u mletačkim katastrima. Hrvatski institut za povijest u Zagrebu. 2001

Oleg Petrović: Pregled trgovačkog brodarstva Zadarskih otoka 1813-1818. Zadarska smotra 1-3, 1999

Vladislav Cvitanović: Prilog proučavanju pomorstva otoka Silbe i Premude. Radovi Instituta JAZU, Zadar 1962

Vladislav Cvitanović: Prilog poznavanju kulturne povijesti na zadarskom području (glagoljica). Radovi Instituta JAZU, Zadar 1960

V časopisu Etnološka tribina 4-5, Zagreb 1983, godišnjak hrvatskog etnološkog društva, god. 11 i 12, so izšli naslednji prispevki:

Lidija Nakočević: Rad mladih istraživaća na Silbi.

Jasna Čapo: Proljetni ciklus godišnjih običaja na Silbi.

Lidija Nakočević: Godišnji (jesenski) običaji i životni običaji na Silbi.

Mladen Tomljenović: Godišnji običaji (zimski ciklus) na Silbi.

Mladen Tomljenović, Lidija Nikočević: Legende i vjerovanja sa Silbe.

Maja Povrzanović: Pjesme, glasbala i plesovi Silbe – građa s terenskog istraživanja.

Mladen Tomljenović: Ribolov na Silbi.

France Stele: Stare sledi na Silbi, članek s slikami v časopisu GEA, Letnik VII, št. 11, november 1997

Skračić Vladimir: Toponomija vanjskog i srednjeg niza Zadarskih otoka, 1996

Skok Petar: Slavenstvo i romanstvo na jadranskim otocima (toponomastička ispitivanja), Jadranski institut JAZU, Zagreb, 1950

Smolej, Nina. Characteres biométriques de la population l'île de Silba / Nina Smolej, Milica Gomzi, Branka Janićijević, André Chaventré, Jasminka Godnić-Cvar, Jasna Miličić, Eugenija Žuškin, Pavao Rudan. // Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Razred za prirodne znanosti. Knj. 22(1987) / [urednik Mirko Malez]

Jovanović, Veljko. Etude de l'immigration sur l'île de Silba / Veljko Jovanović, Anita Sujoldžić, André Chaventré, Pavao Rudan. // Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Razred za prirodne znanosti. Knj. 22(1987) / [urednik Mirko Malez]

Letinić, Damir. Etude des dermatoglyphes de la population de l'île de Silba / Damir Letinić, Julija Denteš, André Chaventré, Pavao Rudan. // Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Razred za prirodne znanosti. Knj. 22(1987) / [urednik Mirko Malez]

Miličić, Jasna. Dermatoglyphs in Eastern Adriatic Islands (Croatia) // The 21st Century: The Century of Anthropology / Sutlive, Vinston H. ; Hamada, Tomoko (ur.).

Williamsburg : IUAES, 1998. 252-252 (sažetak, znanstveni rad).

Rudan, Pavao. Présentation de l'étude anthropobiologique de l'île de Silba: Aperçu géographique, historique, ethnologique et demographique / Pavao Rudan, Anita Sujoldžić, André Chaventré, Nicolas Borot. // Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Razred za prirodne znanosti. Knj. 22(1987) / [urednik Mirko Malez]

Peričić, Šime. Dopuna povijesti pomorstva otoka Silbe / Šime Peričić. // Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru. Sv. 38(1996) / glavni i odgovorni urednik Mate Suić

Čoralić, Lovorka. Silbanski paruni Ivanušići // Biobibliographica, 1 / Macan, Trpimir (ur.).

Zagreb : Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2003. Str. 33-44.

Čoralić, Lovorka. Ivanušić, silbanska brodarska obitelj, 2005. (enciklopedijski članak).

Ognjen Bonacci, Jure Margeta. Case Study No.12: Silba // Hydrology and water resources of small islands: a practical guide / A. Falkland (ur.). Paris : UNESCO, 1991. Str. 394-400.

Mužinić, Jasmina. Jedinstvena Silba. // Hrvatska vodoprivreda. 9 (2000) , 90; 69-73 (pregledni rad, stručni rad).

Požar-Domac, Antonieta; Bakran-Petricioli, Tatjana; Filipić, Petar; Jaklin, Andrej; Leder, Nenad; Mužinić, Jasmina; Olujić, Goran; Pallaoro, Armin; Sinovčić, Gorenka; Smirčić, Ante; Šimunović, Ivo; Šojat, Višnja; Vidič, Sonja; Vučetić, Marko; Vučetić, Višnjica; Zahtila, Elvis; Zavodnik, Dušan; Zavodnik, Nevenka.

The Silba marine park - preliminary research of the main characteristics of the area, establishment of the specially protected area and marine park managing organisation. // Periodicum biologorum. 100 (1998) , 1; 7-18 (izvorni znanstveni rad, znanstveni rad).

Vučetić, Višnjica; Vučetić, Marko. Climatic conditions in the Marine park of Silba. // Hrvatski meteorološki časopis. 32 (1997) ; 27-36 (izvorni znanstveni rad, znanstveni rad).

Vučetić, Marko; Vučetić, Višnjica. Trend of evapotranspiration in the Marine park of Silba // INTECOL - VII International Congress of Ecology / Farina, Almo ; Kennedy, Jeff ; Bossu Veronica (ur.). Firenze : Firma Effe Advertising & Marketing, Reggio Emilia, 1998. 449-449 (sažetak, znanstveni rad).

Peričić Šime. Dopuna povijesti otoka Silbe. // Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru. 38 (1996) , 38; 117-128 (znanstveni rad).

Požar-Domac, Antonieta; Bakran-Petricioli, Tatjana; Filipić, Petar; Jaklin, Andrej; Leder, Nenad; Olujić, Goran; Pallaoro, Armin; Sinovčić, Gorenka; Smirčić, Ante; Šimunović, Ivo; Šojat, Višnja; Vidič, Sonja; Vučetić, Marko; Vučetić, Višnjica; Zahtila, Elvis; Zavodnik, Dušan; Zavodnik, Nevenka. Morski park "Silba" // Zbornik sažetaka priopćenja Šestog kongresa biologa Hrvatske = Proceedings of abstracts of the papers of the sixth Congress of Croatian Biologists / Huber, Đuro (ur.). Zagreb : Hrvatsko biološko društvo, 1997. 236-337 (sažetak, znanstveni rad).

Terzić, Josip; Kapelj, Janislav; Bergant, Stanislav; Mitrović, Goran; Krsnik, Marijan.

Hidrogeološki istraživački radovi na sjevernom dijelu otoka Silbe // 3. Hrvatski geološki kongres, Knjiga sažetaka / Velić, Ivo ; Vlahović, Igor ; Biondić, Ranko (ur.).

Zagreb: Hrvatski geološki institut, 2005. 247-248 (sažetak, znanstveni rad).

Bogdanović, Sandro; Župan, Dijana; Kuljerić, Marija; Lukin, Ana.

The flora of the island of Silba (north Dalmatia, Croatia) // Prvi hrvatski botanički simpozij s međunarodnim sudjelovanjem = 1st Croatian Botanical Symposium with international participation / Mitić, Božena ; Šoštarić, Renata (ur.).

Zagreb: Hrvatsko botaničko društvo, 2004. 15-16 (sažetak, znanstveni rad).

Župan, Dijana. Flora otoka Silbe / diplomski rad. Zagreb : Prirodoslovno-matematički, 16.02. 2006., 55 str. Voditelj: Mitić, Božena.

Lukin, Ana. Gustoća populacija i staništa primorske gušterice (Podarcis sicula Raf.-Schm., 1810) i krške gušterice (Podarcis melisellensis Braun, 1877) na otoku Silbi / diplomski rad.

Zagreb: Prirodoslovno-matematički fakultet, - 2004., 76 str. Voditelj: Mrakovčić, Milorad.

Fabrio, Karla. Životne zajednice infralitoralne stepenice u području Morskog parka Silba

/ diplomski rad. Zagreb : Prirodoslovno-matematički fakultet, 6. 6. 2000., 31 str. Voditelj: Požar-Domac, Antonieta.

Kulaš, Margareta. Geomorfološke značajke otoka Silba / diplomski rad. Zagreb : Prirodoslovno-matematički fakultet, 17.6. 1999., 99 str. Voditelj: Bognar, Andrija.

Kulaš, Margareta; Bognar, Andrija. Geomorfološka karta 1: 100 000, list Silba, 1998. (manuskriptna karta).

Vigato, Ivica. Prezimena u glagoljskim matičnim knjigama umrlih i krštenih otoka Silbe (Folia onomastica Croatica 14, Zagreb 2005)

Vigato, Ivica. Imena krštenih u najstarijoj sačuvanoj matičnoj knjizi otoka Silbe / Ivica Vigato. // Folia onomastica Croatica. Knj. 9 (2000) / glavni i odgovorni urednik Petar Šimunović

Giacomo Scotti: Gli archipelagi di Zara e Sebenico

Antonio Samboni (Sambunjak???): Silva – Silba - Selve

Otakar Matoušek: The Dalmatian Island Silba and its Geology

Günter Lengnink: Die Inseln im Kvarner Golf : mit Silba, Olib und Pag : alle Inseln für Bootsfahrer ; von der Yacht bis zum Schlauchboot

Pavao Rudan; Damir Letinic; André Chaventré: Dermatoglyphic traits of the inhabitants of the island of Silba (Yugoslavia)

Paveo Rudan: Étude anthropobiologique de l'Île de Silba

Božidar Finka: Jezična mikroevolucija otoka Silbe i Oliba. Analiza bazičnog vokabulara, Rasprave Zavoda za jezik IFF 13, Zagreb 1987, 107-116. - 5 sur. (suautor).

Poročilo o hidroarheoloških raziskavah

Zemljevidi Silbe

Tu bomo nabrali več različnih zemljevidov. Zdajšnjega si lahko ogledamo na spletu.

Na Google Earth je zaenkrat še v slabši resoluciji. Na tej strani se tudi nabirajo fotografski posnetki. Tam izvemo tudi, da je geografski pojem Silba tudi v Burkini Faso.

Spletni zemljevid je npr. na http://www.maplandia.com/croatia/zadar-knin/silba/

Nabrali bomo tudi starejše zemljevide. Začnimo z zemljevidom iz leta 1834:

Avstrijski zemljevid – izrez Silba Olib – Silba – Silba selo

Proza:

Sanja Lovrenčić: Morska pustolovina

Izročilo o gradnji silbenske znamenitosti je literarno obdelala Tanja Telesmanić v knjigi Toreta.

V nemškem jeziku so izšla o Silbi naslednja dela:

Erich Kuby: Wir entdecken eine Insel

Peter Sabel: Die Insel Silba

Friedrich Karl Kurzweil: Erzählungen von der Insel Silba

Herta Zerna: Adam an der Adria.

Od literarnih del o sosednjem Olibu sem prebral

Friederun Pleterski: Ein Haus in Dalmatien.

Na Olibu je bila inspirirana tudi Berta Bojetu: Filio ni doma

Leta 2007 je Friederun Pleterski izdala vodič po Olibu

v angleškem jeziku: Olib – Island Guide, A Gem in the Mediteranean

Na Silbi so bila vsaj inspirirana dela različnih umetnikov; slikarjev, fotografov, literatov, poetov, kiparjev, skladateljev.

Od teh za vzorec navajam:

Poezija:

Matjaž Pikalo: Dobre vode, Grebeni, Marinamarina, Silba

Katarina Mahnič: Zvezdni utrinki s Silbe

Mirko Mahnič: Prešeren na Silbi

Slikarstvo in kiparstvo:

Lovro Artuković: Otok

Dazi Brusić:

Mirta Grandić: http://www.migimage.com

Andrej Jemec: Jutranja luč

Sašo Jarc: Zora in zarja

Janez Knez:

Mišo Knez:

Dušan Lipovec: Pečene barve

Carlo Marchiori: Svinčnik in akvarel

Franc Novinc:

Bojan Picelj: Iz naplavin

Ronald Rasol: Ribe in jadrnica

Željko Ročić: Hiše in dvorišča

Janez Suhadolc: Pasteli

Marija Ujević: Galerija

Draga Soklič: Široki čopič

Šime Vulas: Jadra, portal, vhod

Glasba:

Bruno Bjelinski

Davor Herceg

Izšla sta 2 CD-ja: Silbo ljubavi moja. Poje Bojan Kodrić, besedilo Davor Babić, glasba Borivoj Vincetić, aranžiral Boris Ciglenećki.

Poleti 2007 je bila v kafiču MIK dvojna fotografska razstava. Nekaj nad 100 črno-belih posnetkov je spominjalo na obdobja izpred nekaj desetletji. Naslov albuma je Nostalgija. Kolaž 630 barvnih portretov pa je iz zadnjih dveh let. Za ogled se bo verjetno treba predstaviti kot peter@hawlina.com in geslom 'status'.

Silbaholikom bo najbrž zanimivo tudi Obdobje Marine.

Predvsem pa bi bilo zaželeno, da današnje tehnološke možnosti izkoristimo za nabiranje zlasti starejših posnetkov. Tako nastaja spletni foto-arhiv Silbe. Tega bomo skušali kasneje urediti in dokumentirati. Za vzorec in spodbudo tistim, ki bi lahko kaj dodali iz svojega arhiva dajemo na ogled zbirko starih razglednic in silbenskih plesov. Slednje je posnel Slavko Govorčin.

Spletne objave o Silbi:

http://hr.wikipedia.org/wiki/Silba

http://en.wikipedia.org/wiki/Silba

http://sl.wikipedia.org/wiki/Silba

http://www.silba.net/

http://silba.aventin.hr/

http://www.silba.com/

http://www.olib-silba.com

www.silba-f.com

Kratka zgodovina Silbe

Novejša zgodovina Silbe

Silbenska stranišča

Zakaj je nekaterim Silba všeč

Čarovnica Kirka

Oblikuje se močna skupina 'prijateljev Silbe' na socialnem virtualnem spletu Facebook . Tu se boste morali najprej registrirati, šele po tem pristopati do vsebin.

Na You Tube se o Silbi najde:

Dan velikih valov

Nastop folklorne skupine

The most beautiful sound you've ever heard

Admiralska ladja

The delay of construction works on Pijaca

Na http://www.youtube.com/user/ShanikaVideo je Dušan Stakić postavil pet spominskih spevov.

Bomo skupaj dopolnjevali to nastajajočo bibliografijo in spletno skladišče najrazličnejše robe?

Opomnite me na manjkajoče sestavine in opozorite na 'mrtve' povezave.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------

Aktualno:

Križi in težave - Na slikah lahko vidite posledice neprevidnega manevriranja voznika kamiona.

Silba je imela tri iz marmorja klesane križe. Enega na pokopališču, drugega na mestu oltarja nekdanje cerkve (v borovem gozdiču poleg zvonika pred MIKom) in tretjega pred nekdanjim frančiškanskim samostanom. Slednji je zdaj porušen. Sicer po nesreči, če smo skrajno popustljivi. Posledice pa neusmiljeno razgaljajo kakšna hinavščina je na Silbi prepoved prometa z avtomobili. Tisti na pokopališču je tudi bil polomljen. Od kdaj in zakaj, verjetno nihče več ne ve. Na pobudo takratnih cerkvenih ključarjev Iva Lovrina in Čeda Žorža ga je zalepil ing. Matic Suhadolc in je bil ob pomoči še dveh Slovencev v začetku maja 2002 spet postavljen. Križ v borovem gozdiču pred MIKom pa jo je že dvakrat srečno odnesel, saj sta ga dvakrat oplazila borovca, katera je podrla burja. Prečka je nagnjena in bi se jo verjetno dalo zravnati, kar pa bodo (če bodo?) morali ugotoviti strokovnjaki. Verjetno bi bilo težko oceniti starost in poreklo vsakega od teh križev, saj morajo biti stari vsaj nekaj sto let.

Jaz menim, da križ pred Mostirom ni v istem rangu kot je most v Mostarju, relativna škoda pa je primerljiva.

====================

Tako je bilo do leta 2008. Zdaj je križ spet sestavljen in postavljen. Začela pa so se tudi restavratorska dela na samostanski cerkvi.

Program obnove

Stalni obiskovalci Silbe poznajo med drugim tudi brezobzirno poseganje po skrajno omejenih kapacitetah in neusmiljeno uničevanje nekdanje pristnosti in drugačnosti. Nekaterim pa je znano tudi prizadevanje za ohranjanje kulturne in stavbne dediščine Silbe. Presenetljivo je, da je peščica prebivalcev zmožna izvrševati vsaj najnujnejša vzdrževalna dela na številnih sakralnih objektih (glej opis na http://www.hawlina.com/teksti/prospekt_SILBA.pdf). Za leto 2008 je Župnijski odbor v program uvrstil obnovo cerkvice Žalostne matere božje, ureditev muzejske zbirke in notranji omet v župni cerkvi. Prostovoljne prispevke lahko posamezniki ali skupine naslovijo na:

Zadarska Nadbiskupija

Jurja Biankinija 2, Zadar

ž.r. 2407000-1100041082 0755877-143

za obnovu župne crkve u Silbi

Izdatno se je tej pobudi pridružilo Društvo za zaštitu prirode otoka Silbe. Prilagam komentar predsednika: Novaca još treba za obnovu crkve Sv. Ivana jer smo sakupili 70.000 kn (zajedno sa crkvenim odborom) te smo dobili od Grada Zadra 70.000 kn. Još čekamo donaciju od Ministarstva kulture. Ukupna investicija je cca 400.000 kn. (60.000 EUR)

Pozdrav svima, Davor Babić – Braco

Turistična informacijska tabla

Pod silbenskim stolpom je od letos postavljena tabla z razlago nastanka stolpa. Razlaga je zapisana v hrvaškem, angleškem in italijanskem jeziku. Slovenski prevod bi bil naslednji:

Stolp je bil v znak ljubezni in zvestobe zgrajen leta 1872.

Stari morski volk, Petar Marinić, ga je zgradil za Domeniko Rasol.

Stolp je darilo Domenikini materi, v katero se je kot mladenič zaljubil. Pred odhodom na morje ji je obljubil, da ji bo, ko se bo vrnil, zgradil hišo z vrtom, v njem pa stolp, s katerega bo lahko videla cel otok in prihod njegove ladje.

Vendar se je zgodilo drugače. Naveličana čakanja se je poročila z drugim. Rodila se ji je hči Domenika.

Po dolgih letih na morju se Petar končno vrne na svoj otok. Med otroki opazi deklico, ki je bila podobna materi Domeniko Rasol.

Petar se je odločil: Če me mati ni mogla počakati, bom jaz počakal njeno hči in jo poročil. Tako je tudi storil. Klub temu, da si je želel drugače, sta sivolasi kapitan in njegova 25 let mlajša žena živela srečno.

To je ena od kratkih razlag zgodovine stolpa. Vse niso povsem enake. Sam sem pred 50 leti slišal podobno razlago. Mladi Petar je zasnubil Antonijo Mavro. Kot snubec je bil zavrnjen, ker naj bi ne bil dovolj premožen. Za skoraj 20 let zapusti otok. Antonija Mavro se poroči z Antunom Rasol. Ko se vrne, je hči njegove mladostne izvoljenke celo lepša kot je bila pred 20 leti njena mati. Petar jo zasnubi in poroči. Danes nihče več ne pomni, kje je Petar plul in na kakšen način si je pridobil premoženje, s katerim je lahko zgradil takrat najdražjo hišo na otoku. Nemara je bila samo hiša Silvestrićev na Pijaci še dražja. Zgradil je tudi stolp. Nekoliko osladna je razlaga, da naj bi to storil v spomin na mladostno neuslišano ljubezen. Sama od sebe se vsiljuje razlaga, da je ta stolp, enako kot mnogi drugi, predvsem statusni simbol. Vsekakor pa je vsak tak objekt tudi praktičen zaradi omogočanja razgleda. Silba namreč zaradi svoje položne konfiguracije ne omogoča razgleda. Ta je bil do izgradnje Marinićevega stolpa možen samo iz zvonika.

Zgodba o mladostni zaljubljenosti in kasnejši poroki s hčerko je dokazljiva po matičnih knjigah in rodovniku. Petar je bil rojen junija 1816, njegova izvoljenka Antonija Mavro septembra 1815. Antonija se poroči maja 1837 in aprila 1838 rodi prvo hčer Dominiko. Petar je verjetno otok zapustil leta 1836 in se vrnil 1857, vsekakor pred letom 1858, ko se je z Dominiko poročil. Od leta 1858 do 1879 se jima rodi 11 otrok. Vsaj trije, morda štirje otroci umrejo v mladosti, ostali imajo družine, vendar vsi zapustijo otok. Petar umre leta 1897 v starosti 81 let. Obširnejši rodovnik družine Marinić in vseh drugih silbenskih družin v 19. stoletju je razviden na spletu.

Največ o Petru Mariniću piše Petar Starešina. V knjižici O stogodišnjici ponarođenja silbanske općine ga predstavlja kot zagrizenega nasprotnika prebujajoče se narodne zavesti. Posredno naj bi bil celo kriv za zahrbtni umor Šimuna Lovrovića.

Silbenska hišna imena

Pred več kot 20 leti je Marij Ventura napravil popis hišnih imen in lastnikov. Spisek bi bilo treba dopolniti z novostmi in spremembami, zato ga tukaj ponujamo na ogled.

Slovenci – lastniki hiš na Silbi

Tudi ta spisek ni popoln in pričakujemo dopolnitve.

===================================================================

Slovensko petje na Silbi

Zadnja tri leta so v prvi polovici avgusta pri maši na Silbi peli Slovenci. Zbor kakih 40 dopustnikov je vodila Janja Gombač. Orgle je igrala Neža Koželj.

Slavc Žust je odprl spletno stran, kjer je pripravil tudi povezavo za nalaganje posebnega programa, s katerim je mogoče poslušati objavljeno notno gradivo. Poskusite!

Sezonski vozni red

Morda je marsikomu odveč vožnja do Zadra. Meni npr. Zato je oportuno vedeti, kdaj bi kdo lahko prisedel v ne čisto zaseden avto. Za tak namen smo na http://hawlina.com/forum/index.php/board,2.0.html odprli rubriko Rabim-Vabim. Tako bi si prihranili oz. delili stroške z vožnjo in parkiranjem.

Rimski sarkofagi na Silbi

Izšla je knjiga z naslovom Prešeren na Silbi.

Umrl je župnik Petar Tunjić. Ob tem se spomnimo na njegovo prizadevanje za obnovo dragocenih sakralnih objektov. Glej zgoraj poglavje Program Obnove.

In ko smo že pri neizbežnih neveselih obvestilih, ne pozabimo še dveh legendarnih Silbanov – polbratov Frana in Andra. Oba sta se poslovila okrog Božiča. NPM!

Majsko cvetje na Silbi

Koncem maja so na Pijaci zakoličili teren za načrtovano ambulanto. Na binkoštni ponedeljek so začeli z izkopom in na posredovanje dveh domačinov delo ustavili oziroma odložili.

Čez nekaj dni so se dela vseeno začela z izgovorom, da bodo sredstva porabljena drugod, če se ne bo takoj začelo.

Revija vozičkov

Na Silbi je pri vsaki hiši vsaj en ročni voziček. Uporablja se za prevažanje različnih tovorov, največkrat prtljage. Ti vozički so zelo raznovrstni. Rečejo jim karić. Dveh enakih skoraj ni. V tej raznovrstnosti se kažejo konstruktorske, tehnične, oblikovne, estetske … zamisli in uresničitve. Ob vsakem pristanku ladje se jih nabere vsaj ducat. Nekaj sto naenkrat pa se jih je zbralo doslej samo enkrat. To je bilo 13. 8. 2009, ko je bilo pripravljeno snemanje in je vsak udeleženec oblekel progasto majico katero je dobil ob simboličnem plačilu kotizacije 10Hkn. Zračni posnetek revije karićev je na

http://www.strikoman-film.hr/galerija/listpics.asp?a=show&ID=3724

________________________________________________________________

Šahovski turnir

V spomin na pokojnega župnika Petra Tunjića, ki je tudi sam rad odigral partijo šaha, je bil letos prvič organiziran šahovski turnir.

Letošnja gostinska ponudba

Konoba Mul obratuje v isti zasedbi kot lani.

Podobno je z restavracijami na Mulu, Vila Velebita in Jadran.

Potomec legendarnega Iva je nekoliko skrčil ponudbo jedil.

Bife MIK je letos prevzel Valter Peić.

Nespremenjena je slaščičarna Oaza.

Nove so Okrepčevalnica Fregadon, Fast Food

in posebej posebna je restavracija Jurjević.